Katero hrano iz otroštva pogrešate?
da niso bile tiste čokoladice, ki so jih delali v mlekarni Kobarid? se spomnim, da sem jih nekoč dobila celooooooo škatlo od družinskih prijateljev, ker je nekdo od njih tam delal 🙂
spomnim se tudi žvečilnih v alu škatlicah, ki so se odpirale tako, da si samo vrhnji del potegnil vstran – eni so imeli okus po cimetu (rdeče-rjava škatlica, drugi po mentolu – zelena škatlica.
pa pijača z okusom rum-kole, v 2 dcl flaškah…
nepozabno 🙂
– Pa Eurokrem v tistih malih plastičnih škatlicah, da smo kar z žemljo mazali ven:)
– Pa čigumiji za veeeeliiike balone (pojma nimam, kako se jim je reklo), da se ti je čigumi zalepil po pol obraza:) Pa seveda o tem, da bi bil brez sladkorja, nismo niti sanjali..Pa še Bazooka pa Babalu, pa “cigaretkI”…
– Žele bomboni malina-robida niso več taki, kot so bili nekoč
– Pa iz Avstrije smo dobivali metrske verige s čigumiji, tistimi malimi okroglimi, ki so puščali barvo na jeziku, po 15 minutah pa bili že brez okusa in trdi..
Ne le hrane, takorekoč vsega s teh strani se z veseljem spominjam!
http://www.leksikon-yu-mitologije.net/
absolutno pa morate klikniti na hranu i piće (Če ste te stvari rade jedle, ste iz časov, ko ste tudi SHV zastopile, kenede;)))?)
Mond se še dobi v 4-ih različnih okusih
http://www.zvecevo.com/hr/images/proizvodi/mond.jpg
samo mislim, da to ni tapravo.
Jaz sem pa tako vesela, da je čas pokalic, top flipsa, pez, kiki, šumi bombonov in odurnosti kot so softi čigumiji minil! Blah, čisto nič od naštetega nisem konzumirala, ker mi je bilo ogabno, ful pa pogrešam prosene/ajdove kaše, močnike, zelenjavne juhe, žgance vseh sort, ješprenj in podobno….tega pa na žalost več ne jemo.
In sovražim današnje proizvajalce, ki delajo take čokolade, sladolede in kekse, da se jim ne morem upreti, tega včasih ni bilo, nič čudnega, da sem bila pišče, zdaj pa…..:I
Jaz pa pogrešam lešnikovo mleko od Ljubljanskih mlekarn. Joj, kok je blo pa to dobr!
Pa babaloo čigumiji (no ja, teh ne pogrešam toliko, samo spomnim se jih).
Tista oranžnn lučka je bila pa Mandarina. Med najbolj poceni, tko da se je dal pri tastarih kar hitro nafehtat za eno ali dve (še za prijateljico, seveda). Pa tiste rdeče lučke Rumenko pa Cmok iz Delikatese.
Ah…
za jooj; tiste kužke sem letos dobila na Pagu, se pravi na HR ne bi smel biti problem. So pa še vedno dobri
Jaz se spomnim polnjenih palčk, ki se jih zdaj spet dobi tudi pri nas, pa ena varianta mini čipsa ( paličic) z okusom po paradižniku, kokice s sirom, blok čokolada, pa eni bonboni polnjeni z žganji, ki smo jih jedli na skrivaj, pa benko z raznimi okusi ( banana, jagoda), moja sestra bi pa rada spet poskusila čokoladne makaron e z vanilijevo omako
Ja, supermint so bili.
Flavoraid pa se spomnim, da je bil en sok strupeno zelen in smo ga namešali v litrske steklenice in se sprehajali okoli, da so vsi gledali tisto barvo.
Se spomnite kakšna reklama je bila za čigumije, ki pokajo. Mislim, da so se imenovali Kricko. Potem pa smo ugotovili, da so notri dali navaden sladkor, ki je škripal med zobmi.
Moj dedi, pa je imel v omari spravljene palčke z lešnikovo kremo. Podobne kot so zdaj Mercatorjeve, Okus pa niti približno ni tako dober.
Mleko v vrečkah pa bo večni spomin. Si že težko dobil in prinesel domov celega. Vedno je kaj kapljalo.
A so bile te stvari res takrat tako dobre, a je to tisti spomin, ki vse slabo pozabi… 🙂
Jaz se pa spominjam nekih trdih bonbonov rumene, rdeče, zelene in modre barve iz UNRA paketov, pa slane piškote (najbrž so bili krekerji, nam čisto nepoznani) včasih se je urajmal en bel špeh v konzervah za ameriške pilote in konzerve s sladkim mesom. V Jugoslaviji se več let po vojni ni moglo kupiti v mojem otroštvu nobenih sladkarij, da bi sedaj lahko o njih kaj napisala.
Za praznike smo dobili, kar so mame spekle. Če so kje dobile kakšno kilo bele moke. Če ne, smo pa jedli polento polito s kakšnim domačim sadnim sokom. Jedli smo tudi posušeno sadje – tepke, jabolčne krhlje, orehi so bili v mestu že razkošje. To je bilo takoj po vojni leta 1946 do leta 1954, 55. Do takrat smo dobivali hrano na karte. Po teh letih so se karte že ukinjale in se spominjam, da smo šli enkrat na mesec z vozičkom “fasat”: moko, sladkor, koruzno moko, zdrob recimo ali pač tisto, kar se je dobilo.Se pa spomnim, da sva s sestro dobili včasih ob tej fasngi eno vrečico zdrobljenih napolitank, se pravi napolitankinih smeti:-)) Razkošje brez primere! Ali pa par bonbonov v obliki ribic.
Prav z veseljem se ne spominjam tistih časov, so bolj kot zanimivost kako strašno skromni smo morali biti. No, škodilo nam ni, bi pa raje vseeno imela “slajše” spomine..in ne pogrešam prav nobene hrane iz mojega otroštva:-)))
pozdravljeni najboljši izdelek kraš-torta napolitana ,čokoladne napolitanke z veliko ruma dobijo se v Kraševi trgovini ,Čopova 3,Ljubljana ali na Hrvaškem v večjih trgovskih centrih- Plodine,Konzum…
cena je 3,10 euro ali 22 kun ker jo tudi sama obožujem sem vsako leto komaj čakala da grem na hrvaško pa po to torto