Partner živi z mano, dobro uro stran od rodnega kraja, kjer ima živo še mamo, ki živi v hiši, katere lastnika sta oba, mama pa je zadnja leta obolela za KOPB (konično obstruktivna olezen pljuč).  Stara je 70 let in predvidevam, da bo bolezen pri njej kmalu napredovala do stopnje, ko sama ne bo zmogla opravljati vsakdanjih opravilih za preživetje in takrat bo nastopil čas ukrepanja, na katerega se želim v naprej pripraviti. Moja ideja je bila, da njegova mama pride živeti k nama. Ker pa bova v naslednjih letih tudi mi dva še zelo delovna in aktivna, je partner kot rešitev omenil primer nekih starejših znancev, ki so si uredili pomoč na domu in jih negujejo njihovi mlajši znanci in znanke ipd. Zanima me, v kakšnem primeru je oseba sploh upravičena do tovrstne pomoči na domu, ko sama ne more več skrbeti zase, ker ima težje kronično obolenje, ki ji to onemogoča, obenem pa ta oseba živi sama v hiši, otroci pa so v oddaljenem kraju ? Naj povem, da je njegova mama v zasluženem pokoju, vendar je pokojnina bolj minimalna, plača mojega partnerja pa tudi ni tako visoka, da bi si lahko privoščil plačevanje celodnevne oskrbe mame na domu. Zato me zanima, kakšne so sploh možnosti oziroma pogoji za pridobitev te pomoči.

Hvala za odgovore.

Hm… zakaj forsirate, da mora biti na domu, oziroma doma? Ne razumem tega, to je izredno nepraktično za vse. Kot prvo, če ima ona tako stanje, bi jaz jo dal v dom, ker tam imaš vse. V roku 10 let sem spremljal svojo babico do smrti, pa še dve njene sestre, in sorry, tud če ima pomoč na domu, ne moreš ti nekoga buzerirat, da je skoz tam…..Jaz sem bil izredno zadovoljen z domom, res, da tud sam ne kompliciram, sem šel tud tja in pomagal njej sami, ker sem bil izredno hvaležen, da je bila v oskrbi, kakršne jaz nisem mogel oz. znal delati. In ne poslušajte folka, daso domovi slabi, moja je bila v javnem in sem bil zadovoljen. Najboljši so pa uni k pridejo k starim enkrat na mesec in čist popenijo, zakaj nima una zdej frizure na trajno pa ne vem kaj…Tudi dohtarji so tam, stari imajo red, nadzor in tako dalje….ne vem, vprašajte, ampak jaz bi jo dal v dom…vsaj vse sem, kar se pa tiče financ sopa tudi kombinacije ane….

Pazi koga spuščaš v hišo.

Hvala za odgovor. Me veseli, da imaš dobro izkušnjo z domom. Mislim pa, da bi bil to enostavno prevelik psihološki korak za njegovo mamo, kakor je sama nakazala, pa tudi zelo vrlik finančni zalogaj za naju, saj ima ona minimalno pokojnino in bi morala še midva dodati najmanj 500 evrov na mesec, po mojih izračunih, ali celo več, da bi krila stroške njenega bivanja in posebne oskrbe v domu, saj naj bi to znašalo najmanj 1200 evtov. Oziroma bi se morala hiša prodati in bi njen delež znašal za kritje stroškov verjetno le za 5 let, kar je tudi velik riziko. Potem je bolje, da ji urediva pomoč na domu, če je seveda možna, ali pa jo vzameva k sebi in pač skriva za njo ter se zato morda odpoveva nekim dejavnostim od doma, da bi lahko dostojno skrbela za njo, kar jaz sama sploh ne vidim kot nemogoče, saj so okoliščine ugodne (sama delam doma, partner pa ima službo v istem mestu, kjer živiva).

Te dni sva se pač začela spraševati, če ima mama sploh pogoje za pomoč na domu. Njo samo je namreč strah, da ne bi dočakala konca svojega življenja v lastni hiši, kjer je dočakal prezgodnji konec njen mož, katerega ji je usoda res prehitro vzela. Ko sem ji jaz sama omenila, da ‘na stara leta’ pride k nama in je stvar rešena, za njo to sploh ni bilo samoumevno in misel, da bi odšla iz rodnega mesta jo je zelo brgala.

Še enkrat hvala za odgovore.

Razmišljate modro, da jo boste imeli doma, dokler se bo dalo. Tudi mi smo imeli doma oba starša.

V naši občini je tako, da vsakemu, ki sam ne more več, pripada, da 2 x dnevno za min ceno pride oskrbovalka na dom za pol ure. Ne v soboto, nedeljo, med prazniki. Takrat tem istim oskrbovalkam plačaš na roko. Pri nas sta bili dve stalni, obe zelo, zelo v redu. Obe poznamo, sta iz iste vasi. Tudi drugi se zelo pohvalijo z njima.

Pozanimaš se pri CSD in oni ti povejo. Pri nas je bilo tri tedne za počakat in takrat smo se trije otroci menjavali na tri dni.

Ja, seveda je tudi to res! Pa v resnici me nikoli ni skrbelo, da jaz sama ne bi zmogla negovanje njegove matere, saj mi pomoč ljudem ni tuja, vendar pa je najina zveza zadnji dve leti tako nazadovala, da se sprašujem, če bova sploh zares ostala tako dolgo skupaj, da bi dočakala starost skupaj. Ne mislim sploh delati konca z njim, ampak vse vložiti v izboljšanje in poglobitev najine povezave, je pa res, da sem v velikih dvomih in zato razmišljam, ali res ni bolje, da njegova mama ostane v svoji hiši in se najde pomoč za njo tam, saj najina zveza trenutno zdaleč ni tako trdna in dolgoročna, kot še pred dvema letoma.

Hvala bogu je pa mama še vedno dokaj zdrava, saj hodi v trgovino, po drva, kuha in skrbi za osnovno čistočo hiše popolnoma sama, ostalo pa ji pomagava in trenutno tako dokaj dobro deluje. Bojim pa se, da čez dve ali tri leta temu (zdaleč?) več ne bo tako.

Dajte jo v dom . Ali pa ste tudi vi preveč skrti, da bi spodobno poskrbeli za bolno mamo.

Aha, razumem, tudi naša je bila taka, da ni hotla, dobor, jaz sem imel diagnozo demenca, pač sračkala ga je povsod pa v svojem svetu. Ampak, jaz sem ji povedal svoje, da ne more nekomu ona odvzet od 5-10 let lajfa, ker ona pač hoče bit doma. Sicer je ubogala samo mene, ampak na koncu mi je podpisala, da gre v dom, tam se je imela top, ker so skupnost in non stop nekaj delajo, boljš kot pa doma čakat nekoga da pride na obisk. Zdej kar se tiče denarja. Ja, dom vzame pokojnino, če pa dediči nimajo za doplačilo oskrbe,pa za to poskrbi občina. Minimalni sistem je socialen, ampak če pa mate denar, pa bo pač treba doplačat. Druga stvar,ki pa je je pa dodatek za postrežbo, to je dodatek za katerega čimprej zaprosite, mislim pa da je od 150 evrov naprej, odvisno od diagnoze. A veš kaj je nepraktično? Ona ima diagnozo in če se ji poslabša letanje okoli dohtarjev,pa takega človeka nakladat v avtomobile in tako dalje. V domu je pa vse tam,oni vse zrihtajo, mene so recimo non stop klicali pa obveščali kaj se dogaja, no ok, jaz sem bil tud skor frend s sestrami, pa kaj sem jim neselpa tko,kak kofe, pa je blo vse ok. Aja, pomembno pa je to, da mama podpiše, da gre v dom, brez podpisa, pa da je pri zavesti ne bo šlo. PA še neki: če je pred smrtjo,pa da boste doma, pa da ne morete za njo skrbet imate hospice, to so pač bolnice za ljudi pred smrtjo. Slišim, pa da so zastonj, sta bila od žlahte dva tam notri, ni bilo potrebno nič plačat,ker mislim da spadajo pod nevladnike…