Ko sem tole prebral, sem za trenutek podvomil. Potem sem pa le pogledal v SSKJ. In sedaj vem da vem kaj pomeni.

Seveda je mogoče in vredno linča, če je resnično. Toda linčanja brez dokazov je bilo že po vojni dovolj. Pustimo našim, zelo dobro plačanim sodnikom, pravico da presodijo.[/quote]
Mik,
že dolgo te nimam za resnega, pritrjuješ županu in poslancu Soku, praviš, da ima prav!
Saj od tebe nisem pričakovala nič drugega.

Haha, resen časopis,:-))), Kaj je zate resen časopis? Samo Družina in Demokracija, ostali cajtngi so pa zate “rumenjaki”, ali kaj???

===”Linčanja brez dokazov je bilo že po vojni dovolj” ===

Kaj hudiča mešaš povojne dogodke v to temo?
Povojni dogodki nimajo nič skupnega z “gnusobnim” dejanjem župnika.
Sem prav radovedna koliko časa se bo zadeva zopet vlekla, preden bo zaključena. Ali jo bodo pa “poturili” pod preprogo, s pomočjo Soka?? Fuj!

Sem ti že napisala, da me te zadeve pojezijo. To se je dogajalo tudi že pred leti, ko sem bila jaz še otrok.

Še dobro se spominjam, ko je moja mama meni in starejši sestri govorila, da se spoštovani ne sme približati, ne eni ne drugi. Jaz še vedela nisem za kaj se gre, sestra pa zelo dobro. To so občutil drugi sošolci/ke. Jaz k sreči ne!

In prav zaradi takih kot si ti in Sok, vse zatušajo, če le morejo, ampak, narod je postal razgledan.

Mi ne pomeni veliko, če me kdo nima za resnega, posebno če ta ne razmišlja s svojo glavo.

Rada podtikaš laži?
Nikjer nisem zapisal da ima župan Sok prav.
Nikjer nisem zapisal, ga sta resna časopisa samo Družina in Demokracija.

Kolikor mi je znano, naj mediji ne bi objavljali imen osumljencev, dokler jim ni krivda dokazana.

Nisem vedel, da imajo poslanci tudi v tem sistemu tak vpliv na sodstvo, da bi lahko kako zadevo kar »poturili«. Še zlasti, da bi tako moč imela ta politična opcija, kateri pripada poslanec Sok.

Zakaj se te stvari dogajajo vedno nekomu drugemu, zakaj nihče ne reče: »Meni se je to zgodilo«, in zakaj so domnevni storilci vedno iz iste politične opcije? So morda oni drugi cepljeni proti zločinom? Ali pa je morda problem samo v »rumenjakih«, ki ene zadeve potencirajo, druge pa skrijejo pod teppih?

Vsekakor sem pa zelo vesel, da sam, niti moji otroci ali kdo v bližnjem sorodstvu, nismo imeli opravka s takimi župniki kot večina tukaj. Pa že kar nekaj časa tlačim to zemljo.

očitno bomo morali ob naslednjem obisku Papeža zahtevati, da se opraviči v imenu cerkve, še slovenskim žrtvam in se sestane z njimi, tako kot je to storil v Avstraliji.

boš potem verjel???

hja narobe ti je poznano, kolikokrat si slišal za Kamenika, pa je bil dolgo časa samo osunljen. Da ti ne naštevam drugih, ki niti še v predkazenskem postoku niso, pa so v vseh cajtngih. Še odmevne medijske aretacije smo gledali, ane?:)

če mu bo krivda dokazana, bom verjel, kajti kljub vsemu še vedno zaupam našemu sedanjemu sodstvu. Papež se pa v Avstraliji ni opravičil zaradi nakladanja kakega vaškega pijančka.

Me pa zelo zanima, če se boš ti opravičila župniku, če ga bo sodišče oprostilo kot nedolžnega!!! In Kameniku, ali si prepričana, da je kriv zločina, za katerega ni rečeno, da mu ni podtaknjen? Brez dvoma, da je lopov, toda sodijo mu naj za tisto kar je zagrešil, ne pa za kar nekaj.

Ja, tudi Zidarja smo videli v marici. Toda tvoj kriterij je bil tu diametralno nasproten. Takoj si vedela, da ubožček že ne more biti kriv. Saj vendar ne hodi v cerkev. 🙂 Pa čeprav že leta in letanateguje vse možne vlade in poslovne partnerje. Da o izkoriščanju pri njemu zaposlenih ne govorimo. Ja, je res očitno na pravi strani.

če mu bo krivda dokazana, bom verjel, kajti kljub vsemu še vedno zaupam našemu sedanjemu sodstvu. Papež se pa v Avstraliji ni opravičil zaradi nakladanja kakega vaškega pijančka.

Me pa zelo zanima, če se boš ti opravičila župniku, če ga bo sodišče oprostilo kot nedolžnega!!! In Kameniku, ali si prepričana, da je kriv zločina, za katerega ni rečeno, da mu ni podtaknjen? Brez dvoma, da je lopov, toda sodijo mu naj za tisto kar je zagrešil, ne pa za kar nekaj.

Ja, tudi Zidarja smo videli v marici. Toda tvoj kriterij je bil tu diametralno nasproten. Takoj si vedela, da ubožček že ne more biti kriv. Saj vendar ne hodi v cerkev. 🙂 Pa čeprav že leta in letanateguje vse možne vlade in poslovne partnerje. Da o izkoriščanju pri njemu zaposlenih ne govorimo. Ja, je res očitno na pravi strani.[/quote]

ja ni kaj, ti me pa res čitaš.:)))

kdo je govoril o krivdi, povedala sem ti samo, da ti je narobe znano!:)))

ti predalčkaš, na osumljene že krive in osumljene nič krive!!!!

Če tako razumeš, potem sem se pa le nekaj naučil od tebe. :-))

Hvala, sem prebral.
Grozlivo, če je tu kaj resnice. Upam, da je to samo Nedeljski

======== in da ima Alojz Sok prav…, =======

nekoliko čudno se mi zdi, da bi resen časopis objavil ime in priimek nekoga, ki mu krivda ni dokazana. Bi Nedeljski objavil tudi ime kakega komunisteka, če bi ga kakšen pijanček prijavil pred volitvami? Skoraj bi stavil da ne, ne bi bilo v skladu s Šetinčevo in Tofovo “resnicoljubnostjo”.

Po drugi strani je pa res, da so otroci iz neurejenih razmer bolj izpostavljeni raznim šikaniranjem, s strani levih in desnih.[/quote]

Mik,
sem ti potegnila tvoj prvi odgovor in si oglej, pišeš, to je samo Nedeljski in da ima župan SOK prav.:-))

Ne bom se prerekala o tem s teboj, ker ti zagovarjaš taka dejanja.

In še:

Sem bila zunaj, zalivala, kljub grmenju ti bom nekaj napisala.
– razmišljam s svojo glavo
– ne podtikam laži
– nikjer nisem zapisal, da ima župan Sok prav! == GLEJ ZGORAJ!! == Si ali ne?
– nikjer nisem zapisal Družina in Demokracija, resna časopisa. 🙂

Mnogokrat pa, da je Dnevnik in Nedeljski neresen časopis! Tudi danes tako namiguješ!

Lahko noč in lep vikend.

Dost je!

Napisal sem:
“Upam, da je to samo Nedeljski in da ima Alojz Sok prav…”.

Kje je zapisano to kar trdiš ti. To je podtikanje. Prebereš tako, kot želiš da bi bilo napisano. Pojdi čimprej k spovedi, da ne boš živela v grehu.

Če sem napisal resnico da je Nedeljski čvek časopis, še ne trdim, da sta Družina in Demokracija resna časopisa. Zlasti Demokracija ne, saj je na podobnem nivoju kot Dnevnik, le z drugega brega je. In ne namigujem da sta tvoja priljubljena vira neresna. Odkrito izjavljam da sta, namigovanje ni potrebno. Razmišljaj s svojo glavo, menda je nimaš samo zaradi frizure.

Res je dost, ob tolikih zavajanjih s strani nerazmišljujočih nasprotnikov je mojega časa škoda.

Tudi tebi lep vikend.

Mik,
evo, še komentarje si preberi!
Pa “resnica47” z dne 10.07.2008 tudi,
ta tudi vtika neke teme tja, kamor ne spadajo! Kar znaš tudi ti!
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/tema_tedna/332441

hahaha, a ti misliš, da te spoved opere grehov ???

hahaha, a ti misliš, da te spoved opere grehov ???[/quote]

Tudi o tem sem mu še dolžna odgovorit, pa je sinoči grmelo.
Sedaj pa ni časa.

Me prav zanima, komu je v poliotično ideološkem interesu, da je tema skrenila in se zasvinjala z neko X vsebino?

Zanimivo, zanimivo…izgleda, da diverzanti ne počivajo. Tudi na netu ne:).

A to so za tebe diverzanti!?

To so navadno palčkovi služabniki z opranimi možgani! Diverzant mora možgančke uporabljat za delo, tile pa PIŠEJO PO NAREKU:-)

preveri kdo je začel!!!

a te moti ane, ampak le tule v tvoji temi!:)))

Po tvoje je NEDELJSKI neresen, Sok, pa ima prav, ker je to napisano v Nedeljskemu.
Dobro se znaš “losat”.:-)

Hja, jaz naj grem k spovedi, da ne bom živela v grehu, ker sem te spomnila na to grdo packarijo.
Kam bodo šli pa k spovedi izsprijeci, ki so predmet te debate?
Še dobro, da imajo take zagovornike kot si ti in poslanec Sok.
In kam boš šel k spovedi ti, ki mene obtožuješ, da živim v grehu?
Si ti brez greha, ko zagovarjaš taka dejanja duhovnikov.
Čas je, da se nehaš sprenevedati!

Se še spominjaš, ko so v cajtengah pisali, da je hodil duhovnik k zelo verni družini, ki ga je večkrat gostila, ko je odhajal, se je šel še poslovit od deklice v njeno sobo, kaj je tam počel z njo, si pa pozabil, a ne?

Hahaha, seveda, tudi zaradi frizure, pa da si kaj zapomnim tudi!
Tudi tebi ne bi škodilo, da upoprabljaš glavo še za kaj drugega, da kaj prebereš in ne poslušaš samo nedeljske pridige.
Saj človek mora “služiti”, “moliti” in tudi “prositi”
To jaz vedno počnem. O tem sva že imela debato. Služiti, moliti, prositi, ti si napisal, da moliš in prosiš, ko te težave dolete. To je potrebno vsak dan. Ti si me že večkrat poučeval o tem, ni to prvič. Hja, pa še sebe ne znaš rihtat.
Veš to jaz počnem brez takih pokravjenih božjih namestnikov, ki jih obravnavava v zgornji temi. Ni mi potrebno nikamor hoditi.

S temi gospodi imam slabe izkušnje, od tega je že 64 let. o tem sem že pisala, ne bom ponavljala, ker imaš zato glavo, pa še mlajša je od moje:-).
Že večkrat sem zapisala, da takile delajo veliko sramoto poštenim.

Mik,
še tole si preberi o “brezmadežnikov”, sem ravno pri volji. Tokrat o sosedovem, ki je bil razglašen za “blaženega” leta 1998, si je zaslužil??
=========

Avtor:
Marko Aurelio Rivelli

NADŠKOF GENOCIDA
Nadškof Stepinac, Vatikan in ustaška diktarura na Hrvaškem v letu 1941-1945
V obdobju 1941-1945 se je v Neodvisni državi Hrvaški dogajala ena najbolj grozljivih zgodb druge svetovne vojne. Ustaši Anteja Paveliča so s podporo Hitlerja in Mussolinija ter v imenu končne rešitve hrvaškega vprašanja pobili na stotisoče pravoslavnih Srbov in na desettisoče Judov in Romov. Pokole je spremljalo prisilno spreobračanje pravoslavcev v katoliško vero, toda žrtvam ustaškega divjanja pogosto tudi to ni rešilo življenja. Etnično in versko čiščenje hrvaškega ozemlja je potekalo s katoliško gorečnostjo, kakršne Evropa ni doživela vse od križarskega pokola heretičnih Katarov z juga Francije na začetku trinajstega stoletja.
Krvava morija je presenetila vsega hudega vajene esesovce. Že avgusta 1941 je urad predstavnika nemške vojske v Zagrebu, generala Edmunda Glaisa von Horstenaua, poročal v Berlin, da je “kot žrtev živalskega nagona, ki ga podžigajo vodje hrvaških ustašev, padlo 200.000 Srbov.”

V dogajanju, ki se je v zgodovino zapisalo kot balkanski holokavst, je imela ena odločilnih vlog rimskokatoliška cerkev. Zagrebški nadškof Alojz Stepinac je kot osvoboditelja pozdravljal Mussolinija in Hitlerja ter aktivno sodeloval z vodstvom ustaškega gibanja. Del hrvaškega katoliškega klera je osebno, včasih tudi na poveljniških položajih ustaških enot, sodeloval v krvavih pokolih, katoliška cerkev pa je neposredno vodila politiko nasilnega spreobračanja.

O poteku genocida je bil vseskozi obveščen tudi Vatikan. Papež Pacelli je imel v Zagrebu svojega odposlanca Markoneja, poročila je dobival od različnih visokih predstavnikov hrvaškega klera in politike, o dogajanju so s številkami in opisi pokolov kljub vladni cenzuri ves čas poročali italijanski mediji, nenazadnje pa je Pij XII nenehno dobival tudi dokumentirane pritožbe s strani zahodnih zaveznikov in jugoslovanske vlade v izgnanstvu.Toda nič ni zaleglo utrjevanje katoliške hrvaške države kot branika pred vzhodnim pravoslavjem in boljševizmom je bilo za Vatikan sveti cilj, za katerega je bilo dovoljeno uporabiti vsa sredstva.
Temu se rimskokatoliška cerkev ni odrekla niti pol stoletja po krvavi moriji.
3. oktobra 1998 je papež Janez Pavel II. v hrvaški Mariji Bistrici razglasil Alojzija Stepinca za blaženega – kajpak Vatikan je slednjič dosegel sveti cilj. Svojim “zgodovinopiscem” pa je prepustil, da počistijo krvave sledi, ki so ostale na tej poti.

Med pogovorom sem opazoval okroglo pleteno košaro iz šibja, ki je bila na pisalni mizi, levo od poglavnika. Pokrov je bil privzdignjen, tako, da je bilo videti, da je košara polna morskih sadežev. Vsaj zdelo se mi je tako. Mislil sem namreč, da gre za ostrige, ki so jim odstranili lupino, tako kot tistim, ki jih je na londonskem Piccadillyu včasih mogoče videti razstavljene na velikih pladnjih v izložbah trgovin Fortnum and Mason. Casertano (italijanski odposlanec v Zagrebu. op.ur.) me je pogledal in mi pomežiknil: “Bi ti bila všeč, kaj dobra juha iz ostrig!” “So te ostrige iz Dalmacije.” sem vprašal poglavnika. Ante Pavelič je dvignil pokrov košare in pokazal tiste morske sadeže, tisto sluzasto in zdrizasto maso ostrig in s svojim značilnim nasmeškom rekel: “Tole je darilo mojih zvestih ustašev: dvajset kilogramov človeških oči …”
=====================

Več si preberi v knjigi avrorja. To kar sem napisala, pa ne vse, je napisano na platnicah omenjene knjige.

Pa prijetno branje in ne pošiljaj me k spovedi!

Mik,

tudi tole, iz knjige platnic je zanimivo branje, Vsebina knjige, pa še bolj!
==================

Avtor:
UKI GONI
RESNIČNA ODESSA, iz leta 2006
Tihotapljenje nacistov v Peronovo Argentino

Po koncu druge svetovne vojne so se nekateri najhujši nacistični zločinci pomešali v valove vojnih beguncev in uspelo jim je pobegniti v Argentino: Adolfu Eichmanu, Jozefu Mengeleju, Erichu Priebkeju, pa skoraj celotnemu ustaškemu vodstvu z Antejem Paveličem na čelu ter še množici nacistov in kolaborantov, ki so bili v odsotnosti v svojih državah obsojeni zločinov proti človeštvu.
Argentinski novinar Uki Goni je v knjigi Resnična Odessa dokazal, da je šlo za v naprej načrtovani in organizirani beg, katerega glavni pokrovitelji so bili argentinski predsednik Juan Peron, Vatikan, zahodne tajne službe in nacizmu naklonjeni posamezniki iz nekaterih evropskih vlad.
Zapleteno begunsko operacijo so družno izvajali nekdanji esesovci, visoki rimskokatoliški duhovniki, vojni špekulanti in brezsrčni državni uradniki.
Uki Goni je nekaj let kopal po arhivih in se pogovarjal s skoraj 200 neposrednimi udeleženci ali pričami tega dogajanja. Toda šele po prvem izidu leta 2002 je v britanskih arhivih odkril tudi neizpodbitne dokaze za svojo najosupljivejšo domnevo: da je celotna operacija potekala ob vedenju in izrecnem soglasju takratnega papeža Pija XII.

=====================

Ja, Argentina ……………

Kaj pa misliš o tem izdajstvu, ki so ga izvedli komunisti, žrtve so bili pa kraljevi vojaki? Imaš mnenje?[/quote]

analitik,

sem te pustila pri miru, ker pa kar naprej drezaš s temle “blogom”, sem se vtaknila!!

Veliko so ti že drugi napisali.

Povej mi kaj je delalo tistih 752 jugoslovanskih oficirjev????
Kaj je bila njihova dolžnost v službi pred razpadom Jugoslavije???
Kakšna dolžnost je bila takratne vlade, – bila od SLS-a.
Kaj so delali oficirji po razpadu Jugoslavije v Sloveniji, ali kje so bili?
Kje so stanovali, s čim se preživljali??
Za 752 oficirjev in morebitne družine, če so jih imeli, bi moralo biti že kar veliko stanovanjskih hiš?? Kje so bili?
Še en kup vprašanj ti bi lahko napisala.

Analitik,
nekoč si zapisal, da si trarejši od mene, da imaš kar nekaj končanih fakultet, (jaz nič od tega:-)) da si še izpopolnjuješ znanje, da si bil skupaj z mladim Kranjcem in še še.

Če si starejši, bi moral vse to vedeti iz tvojega bistrega spomina!!??
Pojasni, predvsem pa pusti tisti “BLOG”, z datumi od 19.3. do 6.4.1942, ki se nikakor ne skladajo s takratnim dogajanjem v Sloveniji.

Italijani so v tistem času požigali vasi, odvažali nedolžne ljudi v internacijo in se pripravljali na ofenzivo, da uničijo SLOVENSKI narod.

ITALIJANI, SO SE PRIPRAVLJALI NA ROŠKO OFENZIVO, OD TAKRAT PA JE MINILO ŽE 66 LET.

Samo en podatek:
V internacijo je bilo takrat odpeljano več sto prebivalcev občine Loški Potok samo iz Starega in Novega Kota 340, od tega jih je na Rabu umrlo 64. Koliko iz drugih krajev poišči sam! Ogromno jih je ostalo v taboriščih, tudi po zaslugi domačih izdajalcev in RKC.

“Iz povelja generala Maria Robottija z dne 16. julija 1942)”

“… nobenih pomislekov zaradi škode, ki jo osebno ali dejansko prizadenemo upornikom … zato smo ukrenili, da se postopoma vse moške preseli na Rab … ni se ozirati na to, če je kdo videti neškodljiv … torej popolna izpraznitev … naj vas ne skrbi trpljenje prebivalstva … kamor pridete do tal porušite vse … kar je to ljudstvo hotelo to ima, zato naj plača. …”

In še ta oglas:

“Tukaj požigamo cele vasi, vzamemo vžigalico in milijoni so v plamenih. Videl sem klati bike, da bi odrezal meso samo za pečenko in ostalo pustil v nemar.
Tudi takšna je vojna.
PREBIVALSTVO GLEDA BREZ JOKA, MOLČE. NE VEM ZA LJUDSTVO, KI BI BILO TAKO BOGATO IN DOSTOJNO KOT JE TO.”

ROŠKA OFENZIVA 1942 Loški Potok – Draga

Proti koncu priprav za ofenzivo je na sestanku s podrejenimi poveljniki divizij in bojnih skupin izjavil:
“Za vsako ceno je treba obnoviti italijansko prevlado in ugled, pa čeprav bi morali izginiti vsi Slovenci in bi morala biti uničena vsa Slovenija.”

Roška ofenziva je potekala v dvanajstih fazah od 16. julija do 4. novembra 1942, na območju Notranjske, Dolenjske, Gorskegqa Kotorja in je bila najdaljša okupatorjeva ofenziva v Jugovzhodni Evropi. Območje občine Loški Potok je zajela takoimenovana tretje najbolj krvava faza, ki je trajala od 28. julija do 08. avgusta. 42 Nekateri zločini pa so bili storjeni že v začetku julija in so se dogajali do konca avgusta. V tej ofenzivi je prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, kamor je spadalo območje Loškega Potoka ter prebivalstvo Reške pokrajine kamor je spadalo območje Drage doživelo pravo množično morijo, požige vasi in masovno interniranje v italijanska koncentracijska taborišča, predvsem Rab, Gonars in Renicci.

“Danes začenjamo lep pohod po poljih in gozdovih italijanske Slovenije.”

Tudi to je izrek iz povelja generala Maria Robottija z dne 16. julija 1942.

In še:

Partizanska bolnišnica na OGENJCI, ki je v času roške ofenzive julija 1942 v tajnosti delovala sredi mogočnih potoških gozdov, je vodil Aleksander Gala – doktor Peter. Tajnost in varnost bolnišnice je temeljila predvsem na skrivni legi in na medsebojnem zaupanju osebja. Sovražna ofenziva se je v drugi polovici julija nezadržno približevala območju bolnice, zato je osebje začelo razmišljati o preselitvi ranjencev na rezervno lokacijo, ki je bila v naprej določena.
Tako so v ponedeljel 27. julija začeli pripravljati bljižnjo, le kakih sto metrov oddaljeno kraško jamo, da bi jo primerno uredili za bivanje ranjencev. Vanjo so znosili zdravila, razno opremo, posodo in pitno vodo ter smrekove veje in slamo za ležišča.
V sredo, 29. julija, so v jamo preselili težke ranjence, ki so ob spuščanju vanjo brez nosil skozi ozek vhod potrpežljivo prestajali hude bolečine. Med ranjenci je vseskozi viselo v zraku vprašanje, kaj bo, če jih odkrijejo Italijani. V četrtek 30. julija so se enoglasno odločili, da jih bo bolničarka Mimica postrelila, saj nočejo sovražniku živi priti v roke.

Čeprav je bilo dogovorjeno, da nihče ne zapušča jame, je bolničarka Mimica popustila prigovarjanju Ernesta SEnčarja, češ, da ji bo pomagal iz jame odnesti odpadke. kljub temu, da je pazila nanj, mu je uspelo pobegniti in o lokaciji bolnice obvestiti italijansko vojsko. Ko se je Mimica sama vrnila v jamo, so ranjenci zaslutili, kaj jih čaka, saj pobegli Senčar med njimi ni užival kakšnega posebnega ugleda.

In v petek 31. julija se je zgodilo …

Bilo je okrog četrte ure popoldan. Nebo se je stemnilo. V jami je
postajalo mračneje. Hipoma je presekal Mimičin glas:
“Italijani so, izdani smo!”
Istočasno je že začelo pokati. …
Mimica je iz lestve skočila v jamo. Bila je čisto mirna.
S tihim, a odločnim glasom je rekla: “Tovariši, ali drži, kar smo se dogovorili?”
Skoraj v en glas so zaklicali: “Drži!”
V rokar je držala pištolo. Naglo je potegnila iz tulca še rezervni šaržer, poln nabojev, vzela iz njega en naboj, ga stisnila v pest, tega je namenila sebi. …
Samo streli so zamolklo odmevali v jami, sicer pa ni bilo slišati glasu, razen pritajenega stokanja, ranjencev, ki niso bili do smrti zadeti. …
Spočetka se je Mimica sklonila nad vsakega ranjenca, pomerila in sprožila. Potem pa je vse manj merila in nazadnje je streljala bolj samodejno kot zavestno. …
Mimica je bila prepričana, da je svoje delo opravila. Ni se vrnila, ni pogledala nazaj. Bila je na drugem koncu jame, kjer se odpira manjša odprtina in se začne hodnik, ki vodi naprej in navzdol v drugo jamo.
Za njo se je splazil eden od ranjencev. Padla sta še dva strela, potem pa je v jami zavladala smrtna tišina.

(Citat: Aleksander Gala – Ogenjca)

Svoje življenje je na Ogenjci izgubilo trinajst ranjencev.
(Imena napisana)

Skupaj z ranjenci je končala svoje mlado življenje Marija Čepon, bolničarka Mimica, iz Brezij pri Dobrovi.

Trije preživeli ranjenci so ostali žive priče tragičnih dogodkov. To so Ivan Mulac iz Kočevja, Vinko Smolnikar iz Novega mesta in Ivan Snoj iz Vevč pri Ljubljani.
========================================

To je samo ena, od dolgih in tragičnih zgodb, ki so se dogajale v letu 1942.

Če še niste obiskali, PARTIZANSKO BOLNIŠNICO NA OGENJCI, jo lahko, jaz sem jo že nekajkrat. Je lepo urejeno, razstavljene so tudi razne fotografije. Tudi slika, pogumne bolničarke MImice.

Občinski svet Občine Loški Potok je na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine razglasil partizansko bolnišnico Ogenjca v kraški jami za kulturni spomenik (Uradni list RS št. 47/00 ).

Nisem brez greha, hvala Bogu. In se ne sprenevedam. Sem prvi za to, da se pedofila obesi za jajca, še sploh, če je ta duhovnik. Ampak, samo če je kriv, nikakor pa ne zato, ker je to pisalo v nekem čvekčasopisu.

Oboji so bili glih.
*
Nikar ne misli, da je bilo v zadnjih vojnah v Hrvaški in Bosni kaj zelo drugač. Pa malo se pozanimaj, kaj so počeli Srbi s Šiptarji.

Oboji so bili glih.
*
Nikar ne misli, da je bilo v zadnjih vojnah v Hrvaški in Bosni kaj zelo drugač. Pa malo se pozanimaj, kaj so počeli Srbi s Šiptarji.[/quote]
Mik

Seveda, “oboji so bili glih”. To ti je že tvoj oče povedal, ane?!
Pa ni veljalo za Hrvaško in Bosno, je veljalo za Slovenijo.

ZGODOVINA SE PONAVLJA!

Kaj pa če se OČE le obrača v grobu? Pa ne mislim zaradi KP.

Haha, čvekčasopis:-) Samo če je kriv. Kdaj je pa še kakšen duhovnik priznal? Vsi so nedolžni, dokler se jim ne dokaže, ane? Ti tega ne boš priznal, pa mirna BOSNA! Te zelo dobro poznam.:-)
==========

Pa še malo o drugi temi, bom kar tukaj.

Žalostno pa je to, da nekateri tukaj grdijo samo partizane, komunajzarje.
Domobrance in naše presvetle gospode pa postavljajo v lepi luči,
ČEPRAV SO IMELI GLAVNO BESEDO.

Nič boljši niso bili kot sosedov Stepinec. S tem lahko filajo ljudi, ki tega niso doživljali, jaz sem in prav zato pišem, da se sliši še druga stran.
Obeležje so Stepincu postavili tudi v Sloveniji. S čim si ga je zaslužil???? Po moje ne!

samo čakam, da bodo še pri nas razglasili “blaženega”. Tamara, se zelo trudi! Nagrado bo treba odslužiti. Sicer pa, zaradi mene tudi lahko, moje mnenje bo še naprej tako kot je!

Pokvarjencev se ne manjka. Ni pa lepo, da se postavlja samo eno stran na grdo točko, tukaj jih je kar nekaj, ki to počno.

Še tale citat:

“Mnogi radi zamenjujejo VZROK in POSLEDICO, velja pa jasno poudariti, da so omenjene oblike nasilja okupatorji uvedli takoj po okupaciji in ne šele po Vstaji slovenskega naroda.”

Delni citat. Rodik 20. julij 2008

“Prav je, da se danes spomnimo tudi tega.
Brez fašizma morebiti tudi nacizem ne bi prišel na oblast.
Brez fašizma in nacizma ne bi bilo druge svetovne vojne.
Brez fašizma in nacizma ne bi bilo posledic druge svetovne vojne, ne bi bilo povojnih obračunavanj s pravimi in domnevnimi hudodelci.
Prav tako ne bi bilo povojne prevlade stalinizma, nedemokratične komunistične oblasti in kršitev človekovih pravic. Vse to se včasih pozablja. Še več, včasih slišimo tudi z najvišjih mest trditve, da se je trpljenje začelo nekje ob koncu druge svetovne vojne in propagirajo to popačeno podobo zgodovine.
V sloveniji ne smemo nikoli pozabiti, da smo bili Slovenci med prvimi žrtvami fašizma. Ne smemo pozabiti, da smo bili med drugo svetovno vojno na pravi strani, na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran in ki je spravila s sveta zločinski ideologiji fašizma in nacizma. Zmaga v tej vojni je dala Mirovno pogodbo z Italijo, ki je še danes med temeljnimi dokumenti sodobne ureditve sveta.”

Tile citati, niso namenjeni samo tebi, nekateri si bi jih lahko nujno zapomnili.

Sem ti kar preveč napisala, bila sem pri volji. Mogoče bom dala en čas mir, ni pa sigurno.:-)
Pa saj je jutri nedelja boš že prebral.
Sicer pa vse počaka. Tudi mene počaka, tokrat me je kar en teden.
Nisem pa vsega prebrala, saj tudi ne čvekam po vseh temah.

Lepo nedeljo ti želim! Pa šport glej!

Imaš prav.

*

Sicer so bili pa oboji glih. Saj veš kdo mi je povedal. In jaz mu verjamem, takrat ko mi je povedal, mu nisem.

Stalinizem, fašizem, nacizem…, kdo ve danes, kdo je koga rodil. Se mi zdi da so kar potrebovali eden drugega. Kdo je že pobil Romanove?

Ker so komunisti vse tiste, ki bi lahko sami izpeljali upor proti okupatorju, preventivno pobili. Kot recimo tele oficirje.

Beri, beri in še enkrat – beri.[/quote]

analitik,
kdo so bili tisti, ki so jih komunisti preventivno pobili, ki bi lahko sami izpeljali upor proti okupatorju?????

Dej, prosim, malo opiš, kdo so to bili???

Pa za tele tvoje oficirje, mi tudi še ni znano kje so bili takrat, da bi “lahe”, “švabe” in “madžare” nagnali nazaj, od koder so se pridrajsali v Slovenijo!
==========================================

Sem ravno še pri volji, da bom napisala nekaj odlomkov iz knjige, ki je bila izdana letos, v knjigi piše več avtorjev.

ŠKOF ROŽMAN V ZGODOOVINI
SLOVENCI V PRIMEŽU OKUPACIJE, KOLABORACIJE
IN OSVOBODILNEGA BOJA V LETIH 1941-1945

I. Glavne značilnosti političnih razmer v zadnjih letih pred vojno

Dogajanje na Slovenskem med drugo svetovno vojno niso bila samo posledica nacistične okupacije in razkosanje slovenskega ozemlja, ampak v veliki meri tudi rezultat splošnih družbenih, še posebej političnih razmer v zadnjih letih pred vojno. Te so bile takšne, da ni bilo pričakovati enotnega nastopa in odnosa slovenskega prebivalstva do okupatorjev. Slovence so najbolj delila nepomirljiva ideološka nasprotja med komunisti in katoliškimi integralisti.

Njen politični ekskluzivizem s poudarjanjem katolištva kot temeljne nacionalne indentitete je povzročil novo “ločevanje duhov”, pa tudi razdore in ločevanje v katoliških vrstah samih.
Konservativne težnje v katoliških vrstah so šle celo tako daleč, da je prišlo do razcepa in do končne ločitve sindikata krščanskih socialistov, Jugoslovanske strokovne zveze (JSZ) od SLS. Vodstvo ni izbiralo sredstev in je po vstopu v vlado leta 1935 uporabljalo tudi administrativne pritiske in prepovedi. Ko se je leta 1936 Katoliška akcija preoblikovala v elitno narodno organizacijo, ji je bil cilj katoliška prenova celotne družbe. V praktični politiki je nastopala zlasti proti komunistom in levici.

Škof Rožman je z objavo resolucije duhovniške konference ljubljanske škofije v Ljubljanskem listu aprila 1940 ostro nastopil zoper JSZ, češ da je zapadla pod vpliv marksističnih idej in da ne upošteva papeževe socialne okrožnice. Kljub pritiskom škof Tomažič ni sledil ljubljanski obsodbi JSZ. Še bolj se je razlika med obema škofoma pokazala na verskem obnovitvenem tečaju katoliških izobražencev v Kranju avgusta 1940, na katerem so obravnavali problem enotnosti med katoličani. Mariborski škof se je v svojem nastopu zavzel za premoščanje težav in gradnjo mostov med različno mislečimi, ljubljanski škof pa je zagovarjal popolno ločitev duhov in podiranje mostov.

Vsi trije okupatorji so spomladi 1941 obsodili slovenski narod na fizično uničenje. Slovenci bi morali kot etnična enota izginiti v nekaj letih. Svoj etnocidni načrt so pričeli takoj izvajati, sicer z različno intenzivnostjo, na različne načine in z različnim rokom za dosego cilja.
Novi red v okupiranih deželah so uveljavili z okupacijsko oblastjo, policijo in vojsko.

S priključitvijo okupiranega ozemlja so okupatorji želeli izvesti tudi popolno potujčevanje slovenskega prebivalstva, pri čemer so se posluževali najrazličnejših oblik nasilja. Med temi so izstopale aretacije in množične deportacije slovenskega prebivalstva, spreminjanje zunanjega videza dežele, razpustitve slovenskih društev, organizacij in združenj, uničevanje slovenske kulture in šolstva, odstranitev katoliške duhovščine. Navedeni ukrepi pa niso bili edini, s katerimi so nacisti in fašisti skušali dati zasedenim slovenskim pokrajinam povsem neslovenski videz. Nasilje nad slovenskim prebivalstvom je izvajalo tudi okupatorjevo uradništvo, vojska, policija, davčna politika, okupatorjeva propaganda in sredstva javnega obveščanja. Posebno poglavje v okupatorjevem nasilju so bila streljanje talcev, ki so bila okupatorjev krvavi odgovor na osvobodilno gibanje in so zahtevala največ žrtev v prvih dveh letih vojne, ko je bil psihološki učinek potujčevalnih ukrepov na slovensko prebivalstvo največji.

Posebna oblika okupatorjevega nasilja na Gorenjskem in Štajerskem so bile aretacije in deportacije sorodnikov partizanov in ustreljenih talcev od avgusta 1942 dalje. Prek posebnih taborišč so izgnali okoli 8.000 Slovencev. Najpretreslivejša pri tem je bila ločitev staršev od otrok na Štajerskem. Starše so poslali v taborišča, otroke pa dali v posvojitev nemškim družinam (ukradeni otroci). Na Gorenjskem so pustili, iz doslej še nepojasnenih razlogov, družine skupaj. So pa nacisti na Gorenjskem poleti 1942 uvedli izredne razmere, v katerih so požgali ter zravnali z zemljo kar 11 vasi (Rašico in Dražgoše že prej), moške, starejše od 15 let postrelili in zmetali v ogenj, drugo prebivalstvo pa izgnali v Nemčijo.

Okupacija in razkosanje Slovenije, zlasti pa okupatorjevi raznarodovalni ukrepi so pomenili veliko zarezo , ki je povezala zavedne Slovence različnih političnih in svetovno nazorskih usmeritev, saj je bilo že aprila in maja, zlasti pa po 22. juliju 1941 očitno, da je možno nadaljni obstoj Slovencev kot naroda iskati samo v oboroženem odporu proti okupatorjjem.
Obnašanje bivših slovenskih politikov je ustvarilo veliko praznega političnega prostora za mobilizacijo tistih Slovencev, ki so že v prvih tednih okupacije dojeli bistvo okupatorjevih genocidnih načrtov.
Glavni zavezniki komunistov v OF so bili krščanski socialisti, levo krilo telovadne organizacije Sokol in levo usmerjeni izobraženci.

================================

Se nadaljuje!

Nadaljevanje:

Z iste knjige s strani št. 55 do 57

Dok. 11

SPOMENICA z dne 12. septembra 1942, ki jo je škof Rožman izročil generalu Robottiju.

“kot zdravi del Slovencev, ki so izrazili pripravljenost, resno sodelovati z italijanskimi oblastmi, da bi ponovno vzpostavili red in zatrli prevratniške in puntarske elemente, predlagamo vojaškim oblastem, naslednje:

1 *Dovolite ustanoviti v vseh krajih oborožene varnostne straže pod slovenskim poveljstvom. Imena članov in njihovih voditeljev bodo vojaškim oblastem na razpolago. Voditelji bodo izbrani iz vrst mož, vrednih zaupanja, tako da bo zagotovljeno vsestransko jamstvo, da bo orožje uporabljeno izključno zoper prevratniške elemente, ki že ogrožajo deželo bodisi z orožjem, bodisi z uporniško propagando.

2 *Z ustanovitvijo varnostnih straž bo v nekaj tednih zagotovljen popoln in vsestranski red, ki se bo potem ohranil tudi za prihodnost, prav to, kar oblasti želijo ohraniti.

3 *Prepričani smo, da brez predlaganega sistema varnostnih straž ne bo mogoče ohraniti samostojnega, trajnega reda. Hrabri vojaki so sicer razbili uporaniške tabore in skupine, vendar se še mnogi uporniki zadržujejo v gozdovih in se skrivajo celo v vaseh, kjer se izdajajo za miroljubne državljane. Pripadniki vojske ne vedo za takšne ljudi. Zlasti s pričo tujega jezika in težav pri odkrivanjun tistih, ki ščitijo ljudi, skrite v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Za mlade ljudi, ki stanujejo v deŽeli, takšnih težav ni, oziroma jih lahko premagajo. Dalje smemo trditi, da bi ta ustanovitev okrepila zaupanje prebivalstva v italijanske oblasti, ki so ga že močno omajali komunistična propaganda, dogodki zadnjih dni in vse, kar izhaja iz tega. Z ustanovitvijo takšnih varanostnih straž bi oblast prepričljivo dokazala, da ne namerava zatreti slovenskega naroda in razdejati njegove blaginje, marveč hoče le uničiti uporniške elemente, ponovno vzpostaviti red in tako iznova omogočiti mirno življenje. Z ustanovitvijo varnostnih straž bi bila odstranjena nevarnost, da bodo krivci ostali na prostosti in nedolžni kaznovani. To bi pomenilo nov sloves v zgodovini rimske pravičnosti.

4. *Po izjavah visokih vojaških oblasti naj bi bilo prebivalstvo oškodovano le, kadar bi bilo to brezpogojno potrebno. Z ustanovitvijo varnostnih straž bo škoda med prebivalstvom izključena. Namen bo dosežen z zelo majhnimi sredstvi.

5 *Razen varnostnih straž, stacioniranih v krajih, bo treba ustanoviti nekaj zbirnih središč pod poveljstvom bivših jugoslovanskih oficirjev. Ta središča bi imela nalogo, nadzorovati gozdove in preprečevati ustanavljanje oboroženih partizanskih tolp.

6 *V ta namen bi morali po potrebi omogočiti nekaj mladim, zanesljivim bivšim jugoslovanskim oficirjem vrnitev iz ujetniških taborišč, in to neopazno, ko da so prišli na dopust. Njihova imena bi predlagali mi.

7 *V zvezi z Ljubljano predlagamo kot nujno:
Aretacijo in izgon določenega števila celih družin iz mesta ne bosta imela zaželenega učinka. Nevarni in odgovorni elementi so ostali skriti in so se kakor že tolikokrat izmaknili na razne načine. V večini primerov so njihove družine nedolžne in nesrečne zaradi upornega ravnanja svojih članov. Javno mnenje, ki začenja po toliko partizanskih lopovščinah zaupati vojaškim enotam, bi bilo Italiji še bolj sovražno. Na ta način bi lahko povzročili mnogo gorja, ne pa da bi dosegli ustrezen uspeh.

Nasprotno pa bi predlagana pot zanesljivoin nezmotljivo peljala k popolnemu uspehu. MOrali bi nas pooblastiti za ustanovitev v določenem smislu tajne policijske enote, ki bi štela 500 mož, oboroženih z revolverji. Zanesljivo lahko zagotovimo, da bodo nevarni elementi v šestih tednih odkriti, prijeti in izročeni oblastem. Tisti, ki hodijo okoli s ponarejenimi izkaznicami in se mirno sprehajajo po cestah, bodo ob pomoči prebivalstva odkriti in prijeti. Tako bo postala Ljubljana mirno, v redu živeče mesto, v katerem ne bo več komunistov. Hkrati bo storjeno vse, da se bo javno mnenje spremenilo po zaslugi močne in stalne protikomunistične propagande.

Ti odkriti predlogi pričajo o dobri volji večine prebivalstva in kažejo možnost, da bo zastavljeni cilj dosežen, na način, ki mora biti po volji tudi oblastem. Njegova ekscelenca general Roatta je rekel, da lahko red, zato predlagamo edino,. po našem ponižnem mnenju zares učinkovito in varno pot, da bomo v dejavnem sodelovanju z oblastmi zagotovili popoln red.”

==============

Dok. 12

Vsebuje,

Pripombe generala Robottija k spomenici z dne 12. semptembra 1942, ki mu jo je izročil škof Rožman in jo dodatno ustno pojasnil.

PRIPOMBE, prečitate lahko v knjigi, v kateri je napisano še mnogo zanimivih dokumentov, ki še niso bili objavljeni. Knjiga obsega 180 strani.

V peti in šesti točki Dok 11, Rožmanove “spomenice”, je govora o tistih “jugoslovanskih oficirjih”, ki so bili takrat že zdavnaj v taboriščih v Italiji. Iz taborišč jih bi NEOPAZNO VRNILI, KAKOR, DA SO PRIŠLI NA DOPUST.:-)))
Sedma točka je kar obširna.

AVTOR spomenice, BI BIL DOBER general!