Kdo od otrok mi je ukradel denar?
zakaj imaš sploh doma toliko denarja?, nesi ga v banko, se ti bodo še obresti nabirale. kateri od otrok je ukradel? ne vem, ker od tega kar je napisano se ne da razbrati nič, lahko sta bila oba:-)
Ali vestno zapiraj sef, ali pa ga nesi v banko. Ali pa jima povej, da je zmanjkalo 200€ in da palčkov verjetno nimate v hiši, ki bi kradli, zato jima povej, da pričakuješ da ti vrneta (ker pač ne veš kateri je kriv naj si znesek delita) sicer jima boš trgala od žepnine, da se ta znesek vrne nazaj v sef:-) simpelj kot pasulj, nikdar več ne bosta kradla ker bosta hotla še kdaj kaj imet od žepnine:-D
No, to pa nimaš prav. Če je v teh dveh odstavkih napisala, da ji mulci vsakič, ko kje pusti denar, ukradejo po par sto evrov, LAHKO PAMETUJEMO O NJENI ZGREŠENI VZGOJI. Ker če se to dogaja, je z vzgojo vsekakor zgrešila. Vzgojila je namreč tatove brez občutka krivde in vesti. Dejstvo. Tatovi se ne rojevajo. Tatovi postanejo ali ne postanejo. Na to pa vpliva IZKLJUČNO starševska vzgoja, če otrok že v domačem okolju krade. Če se bo kasneje kdaj po spletu neugodnih okoliščin in vplivov iz okolja odločil biti tat, bo človeka, ki je bil pravilno vzgajan, izrazito sram pred domačimi. Najbrž bo z njimi popolnoma prekinil stike, ker bo čutil, da jih je izdal. Ampak o tem slednjem tukaj ni govora. Govora je o kraji v domačem okolju. Popolnoma zagotovo je tega kriva zgrešena vzgoja in nič drugega.
Prvič – ne čudim se, da si samohranilka.
Drugič – ne vem, zakaj imajo samokranilke sef, saj ponavadi nimajo kaj dati v lonec, v sef pa še manj.
Tretjič – krade ti sin, ker hči s prostitucijo zasluži dovolj za drogo in ne rabi krast.
To so vsi odgovori na tvojo provokacijo, ker ne morem verjeti, da bi taka čudna familija z odprtim sefom sploh obstajala. Če pa res obstaja, me je pa res groza.
tole pa res ne razumem najbolje..kakšen dom, popravbni dom, potem imaš doma problematičnega otroka, ki je že kradel in zahajal na kriva pota in zakaj bi še en ki ni nič kriv v dom, halooo, tega res ne razumem…če ti doma en krade, torej veš kdo je, vsak, ki živi pri tebi doma in je tvoj obiskovalec, menda ja poznaš svoje domače in veš kdo ti krade in le zakaj hudiča policija…uredi sama doma, skliči vse, povej da je dovolk kraj in da v bodoče kličeš policijo in naj z kradljivcem naredi tisti hip kar želi in bo mir…sam najprej uredi vaše odnose na drugi način, da ti doma otreok krade ste hudo zabredli in to ni odnos enega meseca, ampak verjetno leta in leta, torej kaj še čakaš, da te še začne tepst ali še več, za kaj hudiča rabi denar, je na drogi??? ne vem no, toliko vprašanj…mene bi vse drugo prej skrbelo kot denar..najbolj bi me skrbelo zakaj se to dela, zakaj gre ta denar. …kakor pomagat otroku, ga rešit… ne pa denar…brez veze!!!
Pogovorili smo se, nič ni 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Lahko, da mi je denar ukradel rom, pri katerem sem danes kupila cigarete. Baje so izurjeni tatovi, nekaterim celo porežejo blazinice na prstih, da se jim zagnojijo in samo tako lahko okradejo človeka, ker če se ga preveč kje dotaknejo, jih zaboli.
A mislite, da bi mi jih tisti rom lahko izmaknil iz denarnice, ko sem jo odprto držala v rokah in pospravljala cigarete?
No, to pa nimaš prav. Če je v teh dveh odstavkih napisala, da ji mulci vsakič, ko kje pusti denar, ukradejo po par sto evrov, LAHKO PAMETUJEMO O NJENI ZGREŠENI VZGOJI. Ker če se to dogaja, je z vzgojo vsekakor zgrešila. Vzgojila je namreč tatove brez občutka krivde in vesti. Dejstvo. Tatovi se ne rojevajo. Tatovi postanejo ali ne postanejo. Na to pa vpliva IZKLJUČNO starševska vzgoja, če otrok že v domačem okolju krade. Če se bo kasneje kdaj po spletu neugodnih okoliščin in vplivov iz okolja odločil biti tat, bo človeka, ki je bil pravilno vzgajan, izrazito sram pred domačimi. Najbrž bo z njimi popolnoma prekinil stike, ker bo čutil, da jih je izdal. Ampak o tem slednjem tukaj ni govora. Govora je o kraji v domačem okolju. Popolnoma zagotovo je tega kriva zgrešena vzgoja in nič drugega.[/quote]
Mislim,da iz napisanega ne moreš soditi o otrokovem občutku krivde in vesti,ker se ne ve,kaj ga je privedlo do kraje.
Lahko je žrtev izsiljevalcev,lahko je odvisnik od drog.
Lahko pa je enostavno razvajen mamin sinček,ki mu starši niso znali postaviti mej.
Če je odvisnik od drog, gre ravno tako za zgrešeno vzgojo. Otroci, ki so deležni dobre vzgoje (vključeno je tudi postavljanje meja), ki imajo dober odnos s starši, ne postanejo odvisniki, sploh ne do te mere, da bi morali krasti. Če je žrtev izsiljevalcev in je že večkrat kradel doma, hkrati pa starši niso ugotovili za kaj gre in da je v krizi, je njihov odnos na psu. Že prvič, ko je ukradel, bi morali o vzrokih razčistiti. Če pa je razvajen mamin sinček, je pa sploh jasno, da gre za zgrešeno vzgojo.:) Tale slednja je itak ena najbolj zgrešenih.
ojej frca, spet analiziraš preveč.
odvisnik ne nastane le zaradi vzgoje staršev. kaj pa vpliv vrstnikov pa okolja? enostavno raziskovanje najstnikov? pred kratkim je bil v medijih prispevek o skupini mladih najstnikov, ki med počitnicami niso imeli kaj početi, pa so se za foro šli zadet. sam da bi probal koko, ki pa žal zelo rada potegne not že po prvem fiksu. in so ratal odvisni. dejansko. in odvisnik ni odvisnik sam do neke mere. če si na kokainu nisi samo malo odvisen ampak kar si.
in izsiljevanje? joj frca, kaj vse počnejo izsiljevalci, s čim grozijo vse! a res misliš, da je to, da starši ne vedo za izsiljevanje otroka vzork njihovega slabega odnosa? a misliš da bo kdo od otrok, sploh npr en 15letnik črhnil kako besedo staršem, če mu izsiljevalec zagrozi, da ji bo zaklal mamo, če komu kaj črhne?
tud jaz sem enkrat uzela denar. 2000tolarjev. sem ga, ja. priznam. z razlogom, ki pa se monovk sploh ne tiče.
Glej, biti odvisnik do take mere, da redno krade, je ZAME pač vgojni problem. V to sem prepričana. Otrok, ki je pravilno in dobro vzgojen, ne bo zapadal “v slabo družbo” do te mere, da bo kradel. Izsiljevanje poznam iz prve roke, ker je sin in še par drugih otrok imel problem z izsiljevalcem. Vem, smo dajali skozi. In verjemi, gre za zaupanje staršem. Zakaj si ti kradla, me ne zanima. Moje mnenje pa še vedno ostaja, da je redna kraja otroka stvar zgrešene vzgoje. Ti pa lahko seveda verjameš, da gre za slabo družbo. Komot.
no, saj jaz nisem istega mnenja kot ti. ti imaš take izkušnje, jaz pa drugačne. žal z izsiljevanjem kot tudi drogami, ker sem kar dolg čas opravljala neka prostovolna dela v zvezi s tem. zgodbe so različne, grozljive in nasilne. glede na to kaj sem jaz tam slišala, doživela in izkusila je moje mnenje, da je samo vzgoja nezadosten dejavnik za otroka, da le-ta ne bo odvisnik. tudi srečanja in posvetovanja ter pogovori mladih odvisnikov s starši so to potrdila. tudi “priden” sinko z dobro vzgojo lahko postane odvisnik. samo, da znajo taki otroci to staršem bolje in dlje časa prikrivati. ne vem kako ti deliš odvisnost, a dejstvo je, da potrebuješ vedno več in več. ko pride pri trših drogah do odvisnosti bo verjetno vedno privedlo do točke, da bo potrebno za drogo nekaj naredit.ne glede na stopnjo na začetku.no, tudi z izsiljevanjem so moje izkušnje, v tem primeru jih imam nekaj tudi iz lastne družine, drugačne. seveda, tudi ti lahko verjameš v svoj prav. niti nebi imela na monu namen razkladat zakaj sem jaz uzela tisti denar. zagotovo pa to ni bila posledica slabe vzgoje mojih staršev.
Mislim,da je malo naivno razmišljanje,da lahko z dobro vzgojo otroka 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} obvaruješ pred zlorabo drog.
Absolutno je res,da ima otrok,ki izhaja iz urejene družine,ima postavljene meje in je o drogah poučen veliko manj možnosti,da postane odvisnik.Sem pa mnenja,da na osebnostni razvoj otroka močno vpliva tudi okolje,tako družba kot mediji.
Tukaj se pa strinjava.
Govora je o stalni kraji in ne o enkratno ukradenem denarju. vse si zamešala. tudi jaz verjamem, da je glavni faktor vzgoja. in ne, ne gre za relativnost in subjektivno stvar staršev. Dobra vzgoja je takrat, ko imaš z otrokom dober zaupljiv odnos (kljub določenim najstniškim uporom), ko uspeš otroka vzgojiti tako da ponotranji dobre vrednote po katerih si ga vzgajal. Če pa meniš, da je dobra vzgoja kar nekaj, različno od družine do družine je seveda jasno, da vanjo ne verjameš. In jasno je, da boš raje verjela v vzgojo ulice, sošolcev in tako dalje.
Jaz sem mnenja, da otrok, ki raste v stabilnem družinskem okolju in je sprejet takšen kot je, s svojimi slabostmi (ki so nespremenljive in ne posledice raznih razvad) kot dobrimi lastnostmi in je spoštovan kot osebnost ter vzgajan v tem, kaj so pravilne vrednote, kaj je prav in česa se ne sprejema, ne zapada pod skušnjave okolja, ker nima potrebe bežanja v omame in dokazovanja nekomu nečesa. Okolje na takega mladostnika lahko vpliva do te mere, da bo poskusil kaj prepovedanega, ne bo pa prekoračil meje, ki deli zdravo radovednost od brezna odvisnosti. Odvisniki so otroci, ki jim nečesa zelo manjka. Pa najsi bo to razumevanje, sprejemanje njih kot osebnosti ali pa postavljanje meja. Noben duševno in čustveno zdrav mladostnik z družino ,ki mu je dala vse tisto, kar opisujem na začetku, ne bo šel tako daleč, da bo postal odvisen do te mere, da bo redno kradel. Ni šans. Spet moje mnenje. Odvisnost je v bistvu krik na pomoč. Zdravi otroci iz zdravih družin pa ne kričijo po pomoči.
To se pa strinjam. ampak jaz bom krivila sebe, če bo moj otrok postal odvisnik,nekdo drug pa bo rekel da je vse naredil, da ga je dobro vzgajal, ampak otrok je pač padel v slabo družbo in on kot starš ni odgovoren. tako pač je. in to je razlika med nami. Da pa vsi delujemo pri vzgoji tako kot najboljše znamo, še ni dejansko objektivno dejstvo da tudi dobro in prav vzgajamo. Lahko ne znaš bolje in drugače, ampak to je še vedno zanič vzgoja. lahko ne znaš otroku postaviti meje in se v bistvu bojiš otroka ter mu dovoljuješ, da odloča o vsem v družini, potem se pa izgovarjaš da pač druače nisi znal. Saj verjetno res nisi, ampak to še ne pomeni da si ga dobro vzgajal, ali ne?