Knjižnica Šiška- vaše mnenje
Tudi jaz sem doživela nekaj podobnega, o čemer pišeš 5rica.
Je gospa malo bolj oblina, srednjih let? Zmeraj namrgodena?
Oprostite, na otroškem oddelku, ki je povrh vsega še ločen od ostalega dela knjižnice, bi do otrok pričakovali malo več strpnosti. Pa saj niso v čitalnici v NUK-u, za božjo voljo. Ostali v knjižnici Šiška pa se mi zdijo drugače kar OK.
lp
J.
Ej kje pa vi živite? Kje pa je še tako kot je bilo včasih? Soočite se že malo z realnostjo!
Čisto res je da v knjižnico ne hodijo ljudje poden od podna. A si predstavljate delo v Hoferju, Šparu ali Hardiju za blagajno? Dala bi vas malo zlagat robo na police…..pa z nasmeškom prosim!…he he he Ali pa delo v kakšen šank…z obveznim nasmeškom!
Ali pa mislite da ste nekaj več?! Sploh vas pa jaz ne silim delat – bodite lepo doma, pa naj dela tisti, ki mu ni težko……..pošteno?
Mi gre na bruh…
Ja, mogoče pa glasno branje moti kakšnega drugega otroka, ki bi rad v miru potihem bral? Saj ravno v knjižnici/čitalnici se bo otrok naučil bontona, da se tam pač ne sme glasno brati, ker s tem moti ostale obiskovalce, pa naj bodo odrasli, ali pa otroci. A otroke se pa lahko moti?
Knjižničarka bi morala na lep način opozoriti malega bralca, če je bil njen način neprimeren in osoren, je to seveda narobe.
Dobro poznam vse enote knjižnice Šiška, in res je njihov odnos krepko manj profesionalen kot npr. v knj. Bežigrad, NUK-u, ali še kje. Seveda so svetle izjeme. Povprečje prijaznosti pa je daleč najvišje v Vodicah, pa tudi v Medvodah so res dosti bolj prijazni kot v Šiški. Tega “tipa” v Šentvidu tudi poznam in sem že parkrat šel ven zaradi njega. Tudi direktno sem mu (lepo) rekel če ima slab dan, da je tako neprijazen, pa je kar “popizdil”. Sem ga pa pred tem lepo prosil za dve reviji, ki jih je imel za hrbtom, pa mi ju je s tako težavo dal dol da res – brez besed. Žal mi je da so taki v kjnižnici.
Ja, samo, da za razliko od prodaljalke v
Mercatorju zaslužite 2-3x več , pa nismo deležni niti prijaznosti niti nasmeška, ki ga v Mercatorju dobimo. Mislim, da bi tako kot po trgovinah hodijo skriti kupci in ocenjujejo prodajalke morali imati skrite stranke, ki bi poročale, koliko ste dobri. Diplomiranih slavistov in podobnega kadra z družboslovno izobrazbo je namreč dovolj…….
tinka, ti si pa res nesramna. Raje poglej, kdaj je knjižničarka napisala svoj post. A misliš da so knjižnice sredi noči odprte?
Jaz sicer preziram zoprne ljudi na delovnih mestih, kjerkoli, ampak moja kolegica je tudi v eni mali knjižnici in jaz ne bi bila na njenem mestu. Ona je sicer pozitivka, ampak včasih jo kdo čist dotolče. Še hujše je pa s sestro, ki je v lekarni. Tko je to.
Zakaj si pa knjigice nista vzela domov in tam v miru naglas brala? Otrok pri petih letih namreč sploh navadno še ne zna potiho pri sebi brati. Res ne vem, zakaj bi ga drugi poslušali. Jaz svoje peljem po knjige, nakar gremo domov. A če bi zavil pa k računalniku, a bi dal igrico tudi na glas – bum bum bum :))
Sorči, samo mi jih plačujemo, njihova plača je državna, kanček prijaznosti zato ne bi smel biti tako odveč. Oni so tam zaradi nas, čeprav se vedejo obratno. Pa še newsflash, smo v kapitalizmu, veš kaj se zgodi z neprijaznimi prodajalci in podobnim v kapitalizmu? Vem ja, da je komunizem grel marsikatero neprijazno rit.
Sem bivša obiskovalka knjižnice Šiška, zdaj pa z mulčkom redno uživava v Knjižnici Domžale. Njihova čitalnica za otroke je bolj igralnica, kjer nikomur ne pade na pamet, da bi otroku rekel, naj ne bere na glas! Se strinjam z eno od predhodnic – saj to ni NUK!
Ne rečem, če bi otrok razgrajal ali vpil ali karkoli takega, pač res delal hrup, ampak če je bral… Po mojem mnenju je res bolj za spodbujati, da otrok bere, kot pa mu to preprečevati. Pa magari v javni knjižnici, kjer otroški oddelek zagotovo ni čitalnica, kjer je zapovedan mir, ampak pač – otroški oddelek. Otroški oddelek po mojem mnenju pač ni namenjen “tihemu branju in študiju”, kot je napisala ena zgoraj.
Vse življenje že obiskujem knjižnice, tudi poklicno delo me veže k temu, ampak tak odnos, kot sem ga doživela v Knjižnici Šiška, ga nisem še nikdar, niti od daleč! Vsak te pošilja k drugemu, tisti pa se spet otepa dela, namrgodenost, slaba volja, jamranje, klepetulje, ki ne marajo ljudi. Pod vsakim nivojem, izmišljujejo si svoja pravila, ki so vsa v prid temu, da nočejo delat. Ne maram obsojanja, ampak ko to vidiš, si pa res ne moreš kaj, da ne bi teh zaposlenih poslal v kako drugo službo, da vidijo, kako se stvarem/službam streže …
