ko govorite o potovanjih
v Sloveniji? me zanima koliko poznaš Prekmurje, si že bila na Toplekovi lazini……? Ampak tujina se sliši bolj svetovljansko a ne?
Preseratorji, stavim da vas večina še ni bila na za Slovence pomembnih krajih, da vas večina še ni slišala za Žičko Kartuzijo in njen pomen, za Lovrekov log, za Babino jazbino………
Ampak kdo vas bo pa resno jemal če boste rekli mi pa smo letos bili v Prekmurju, Dolenjskem, Zasavju…..
[/quote]
Prosim ne napadaj licemersko tistih, ki pošteno napišemo, da nam potovanja pomenijo veliko in zato tudi vlagamo in investiramo svoj pošteno zaslužen denar vanje. Ne tvoj. Zato nimaš nobene pravice takole preko spleta ljudem moralizirat.
-A ti veš, kje je potekala v Sloveniji trgovsko pomembna Jantarska pot?
– Morda veš, zakaj je npr.Višnjegorski polž priklenjen z verigo?
Stavim da nisi vedela brez, da bi v iskalnikih poiskal-a.
Prosim ne napadaj licemersko tistih, ki pošteno napišemo, da nam potovanja pomenijo veliko in zato tudi vlagamo in investiramo svoj pošteno zaslužen denar vanje. Ne tvoj. Zato nimaš nobene pravice takole preko spleta ljudem moralizirat.
-A ti veš, kje je potekala v Sloveniji trgovsko pomembna Jantarska pot?
– Morda veš, zakaj je npr.Višnjegorski polž priklenjen z verigo?
Stavim da nisi vedela brez, da bi v iskalnikih poiskal-a.
[/quote]
Saj ne napadam samo ogledalo nastavim. Hinavsko se je sklicevati na neke višje cilje ala širim obzorja, spoznavam kulture, običaje, medtem ko jih niti od lastnega naroda in zemlje ne. Samo to!
Jantarsko pot poznam, polž pa je priklenjen zaradi legende 🙂
Saj ne napadam samo ogledalo nastavim. Hinavsko se je sklicevati na neke višje cilje ala širim obzorja, spoznavam kulture, običaje, medtem ko jih niti od lastnega naroda in zemlje ne. Samo to!
Jantarsko pot poznam, polž pa je priklenjen zaradi legende 🙂
[/quote]
zakaj hinavsko? slovenski narod gledaš in prenašaš skoraj celo leto in večkrat pač paše odklop od tega zarukanega naroda in it nekam v “drug svet” napolnit energijo in poiskat svoj potencialni dom to je državo, kraj, ljudstvo ipd. kjer se počutiš doma…
Saj ne napadam samo ogledalo nastavim. Hinavsko se je sklicevati na neke višje cilje ala širim obzorja, spoznavam kulture, običaje, medtem ko jih niti od lastnega naroda in zemlje ne. Samo to!
Jantarsko pot poznam, polž pa je priklenjen zaradi legende 🙂
[/quote]
Da te potolažim: mi smo slovenijo prepotovali po dolgem in počez do otroških nekje 10ih let. Popolnoma. In z veseljem , brez občutka krivde odkrivamo kulture, običaje in ljudi še kje drugje. Oprosti, zato tudi ne maram takih licemerskih moralizatorjev kot si ti.
Pri nas ne vložimo naprimer po 2000 eur v vrt na leto (,ja, prav bereš, poznam take) – jih vtaknem raje v širjenje znanja tudi za lepa potovanja . In se ne sekiram, kaj me bo pričakalo na domačem vrtu po poletnih nevihtah, ko mi bo vse uničilo. Tako pa tolče po travi in obstojnih grmovnicah in ni nobene škode.
Potovanja so vedno dobra naložba. Sploh, ko ti otroci to dajo vedeti, da tudi njih to osrečuje. Ko te prosijo, kdaj bomo spet kam šli. Vsak po svoje, kajne? Dopusti torej, da ne delamo nič narobe in da nismo nobeni preseratorji, večvredneži, če radi tisoče evrov damo za potovanja. Sploh, ker jih pošteno zaslužimo.
Da te potolažim: mi smo slovenijo prepotovali po dolgem in počez do otroških nekje 10ih let. Popolnoma. In z veseljem , brez občutka krivde odkrivamo kulture, običaje in ljudi še kje drugje. Oprosti, zato tudi ne maram takih licemerskih moralizatorjev kot si ti.
Pri nas ne vložimo naprimer po 2000 eur v vrt na leto (,ja, prav bereš, poznam take) – jih vtaknem raje v širjenje znanja tudi za lepa potovanja . In se ne sekiram, kaj me bo pričakalo na domačem vrtu po poletnih nevihtah, ko mi bo vse uničilo. Tako pa tolče po travi in obstojnih grmovnicah in ni nobene škode.
Potovanja so vedno dobra naložba. Sploh, ko ti otroci to dajo vedeti, da tudi njih to osrečuje. Ko te prosijo, kdaj bomo spet kam šli. Vsak po svoje, kajne? Dopusti torej, da ne delamo nič narobe in da nismo nobeni preseratorji, večvredneži, če radi tisoče evrov damo za potovanja. Sploh, ker jih pošteno zaslužimo.
[/quote]
Res si ozka, niti potovanja ti niso dala ne širine ne znanja. Da bi bila pa potovanja naložba je pa isto, kot da greš v samostan na sex, lahko ti celo rata, verjetnost je pa majhna, ker na potovanjih ne pridobiš ravno nekega znanja, lahko ga razširiš, pridobiš pa bolj težko.
Pozdravljen/a.
Nazadnje smo šli štirje na Japonsko za 1 mesec, vse v lastni režiji. Od prenočišč v capsule hotelih do ryokan-ih ter airbnb do najema avtodoma za 1 teden. En dan smo smučali na Niseko smučišču, dva tedna za tem sem se kopal na obali Okinawe. Planiranje/rezervacije so se začele 6 mesecev pred odhodom, ker smo šele takrat lahko kupili karte za notranje lete Japonske. Večinoma sem jaz iskal prenočišča ter najem avtodoma. Kolega je letalske karte internih letov, dva pa malo destinacije/atrakcije etc.
I was a blast, komaj čakam da ponovim!
Archangel
[/quote]
hej, ste vozili maria v tokiu? ko gremo, sprobamo 🙂
Vaš link
jaz sem pred desetimi, petnajstimi leti potovala v tujino, vendar na strokovne ekskurzije, npr. v miami, kjer sem bila v zaporu, pa v varni hiši, osnovni šoli, na zavodu za zaposlovanje, itd. skratka to je bila totalno strokovna in poučna pot. bila sem v moskvi tri tedne, v navadnem bloku med domačini in koristila vse kar koristijo oni, spet poučna pot. sicer pa zdaj potujem striktno samo po sloveniji.
čer živim na vzhodu vsaka moja pešpot vodi do morja. čez celo slovenijo. običajno vzamem v roke zemljevid, podčrtam kraje, ki jih še nikoli nisem obiskala – izogibam se večjim krajem, ki jih večinoma vse poznam. potujem sama, z nahrbtnikom, šotorom, spim v gozdu, jem mešano – kaj kupim, kaj naprosim in to je to. naučila sem se biti skromna, ponižna, nadvse hvaležna in pomirjena sama s sabo. mislim celo, da nikoli ne bom prehodila cele slovenije, kar pomeni, da ni tako majhna, kot hočemo verjet. sploh peš. 🙂
hej, ste vozili maria v tokiu? ko gremo, sprobamo 🙂
Vaš link
[/quote]To bučno smetenje bi morali v tem prenatrpanem velemestu prepovedat.
Ti si eno zelenjavno juho z mesom skuhala. Odraslost nima nič s potovanji. Prav tako ne mame, ki svojim odraslim otrokom kuhajo in skrbijo za vnuke. MogoČe ti ne poznaš polnoletnih oseb z otroki, ki izkoriščajo svoje starše, hkrati pa letajo okoli po svetu. Jaz jih poznam dosti. In ne mešat selitve s potovanji, ker na potovanja ljudje ne hodijo s culo na rami, ampak kot so zadnjič tu mame pisale, s Samsoniti, ki jim jih kupijo drage mamice. Kot jaz vidim, je več večnih potnikov nezrelih oseb kot zrelih odraslih ljudi. Zrel človek je zadovoljen s svojim življenjem, ne bega od doma in ne išče sreče in razodetij na potovanjih.
Pozdravljen/a.
Žal nismo, smo jih pa velikokrat videli. Next time!
Archangel
[/quote]
čimprej torej … zate in za nas 🙂
Res si ozka, niti potovanja ti niso dala ne širine ne znanja. Da bi bila pa potovanja naložba je pa isto, kot da greš v samostan na sex, lahko ti celo rata, verjetnost je pa majhna, ker na potovanjih ne pridobiš ravno nekega znanja, lahko ga razširiš, pridobiš pa bolj težko.
[/quote]
Kdo si ti, da se boš izživljala nad sporočili in pisanji drugih?
Kaj pa če je potovanje združeno z izobraževanjem? Torej ne moreš dodatno “širiti svojega znanja” ? LOL! Razširi si no malo to svojo sivino-ožino-črvino-zavistnino v glavi, predno jo drugim ponujaš….. in v ogledalo se poglej – sama si ga nastavi, pa se vanj poglej, pa potem piši drugim. Ker si take sorte, si dokazala s svojim pisanjem.
Čutim, da smo se drugače razumeli, oz. si je moj prispevek marsikdo razlagal skozi lastno percepcijo. Sam sem izhodišče te teme bolj razumel v smislu konkretizacije tega, kakšne bogate izkušnje nam ponujajo potovanja. Za primer bom vzel koledar, kar je nekdo izpostavil. Moja percepcija dojemanja časa je npr. opredeljena s štirimi letnimi časi in skozi to prizmo res obstajajo področja, kjer bi se dalo govoriti o zgolj dveh. A do tu ne moremo govoriti o bogatenju, prej o predsodku. Saj po pravilu ravno ta območja, katera imajo skozi mojo prizmo dojemanja časa zgolj dve obdobji, poznajo šest letnih obdobij, ki npr. ne temeljijo na sončnem, temveč življenjskem ciklu.
Šele uvid v drugačno strukturo pogleda na čas pa more biti eden izmed primerov tega bogatenja. Tako se človek vrne domov z drugačno izkušnjo dojemanja časa in ga morda celo vpelje v svojo življenjsko rutino in naenkrat obogati slednjo z novim, do takrat nepoznanim vidikom. V navedenem primeru sledenju časa skozi tudi življenjski in ne zgolj sončni cikel.
To je zgolj eden izmed primerov, ki nakžejo, kam sem meril. Do obogatitve po mojem mnenju more priti šele v primeru malo hlobljega uvida v tuje kulture, ko nanjo ne gledamo več zgolj skozi prizmo lastne, temveč lastno nadgradimo (ne nujno zavrnemo ali zavržemo) skozi prizmo tuje.
In ko je nekdo omenil selitev. Ne gre toliko za selitev samo po sebi. Bolj za namen in odnos do poti, ter pripravljenost vživetja oz. stapöjanja z obiskanim okoljem, ne da bi pri tem človek razgradil obstoječo integriteto. Slednhe bi se potem že kategoriziralo kot beg.
Vsekakor te potovanja obogatijo, razširiš obzorje, podrejo se razni stereotipi o drugačnih ljudeh, navadah, kulturah. Začneš ceniti tisto kar imaš in ne tistega česar nimaš. Bil v avstralski puščavi med kenguruji s kamelo in aboridženi, v Sahari na dromedarju s Tuaregi, v ameriških prerijah občudoval ‘joshua tree’, kojote, tisočletne sekvoje, Death Valley…
Najbolj se mi je vtisnil v spomin prvi pristanek na Singapurskem letališču v Maleziji. Takoj, ko so se odprla vrata letala sem v pljuča zajel vlažen zrak in zavohal drugačne vonjave tuje dežele. Na letališču sem sedel na klop in opazoval ljudi – zdelo se mi je, kot da sem na kakšnem medgalaktičnem poletu. Mimo so hiteli ljudje vseh ras, različnih kultur in ver. Opazoval sem indijske, kitajske, arabske, afriške, ruske, evropske stevardese… vse so bile različno uštimane in vse tako lepe.
Nekoč je veljalo, da tisti, ki ima doma bogato knjižnico je verjetno zelo učen in izobražen.
Tisti, ki ogromno potuje po svetu, je zares oseba polna izkušenj, svetovljan, bogati ga znanje pridobljeno na vseh teh potovanjih.
Danes to ni več tako.
Imeti doma knjige še ne pomeni, da smo jih vse prebrali in resnično dojeli njihove vsebine.
Potovati še ne pomeni, da smo se iz teh potovanj kaj naučili ter razširili naša obzorja.
Vse bolj me preseneča število ljudi, ki se hvali s potovanji, z deželami, ki so jih obiskali, a miselno so ostali na nivoju navadnega malomeščana.
Vse, kar počnemo, beremo ali potujemo, se nas mora resnično dotakniti in mora nas na nek način spremeniti. Šele potem ima pravi učinek.
Res. Niti to, da nekdo za par tednov letno kam odpotuje ni nobena garancija razgledanosti. Vsaka budala z dovolj denarja si lahko na turisticni agenciji vplaca teden ali dva polezavanja na obali se tako oddaljene drzave. Vecina ljudi tako vidi smisel dopusta v tem, da si spocije telo in mozgane. Morda se v sklopu aranzmaja odpravijo se na kaksno organizirano turo, po moznosti s slovenskim vodicem, in recimo pogledajo kak “kulturni” show v sklopu resorta, sicer pa se jim ni bilo treba na potovanje kakorkoli pripravljati. Lahko se imajo krasno. Tezko pa trdimo, da so si pri tem blazno razsirili obzorja. Ceprav so po mojem mnenju se vedno “odnesli” vec od povprecnega slovenskega cevapa, ki ne pozna drugega kot hrvasko obalo. Zelo verjetno so vsaj pojedli kaj novega. Tudi iz potovanj v lastni reziji eni “odnesejo” vec drugi pa bore malo. Sploh kadar je govora o skupinkih potovanjih obicajno najbolj izkuseni vse organizira in vodi, med ostalimi pa se najdejo tudi taki, ki ne vedo drugega kot v katero drzavo se odpravljajo. Seveda popolnoma nepripravljani. Tam pa potem norijo od ene znamenitosti do druge brez, da bi vedeli kaj sploh gledajo. Pri cemer izkuseni “vodja” poskrbi, da se ostalim ni treba kaj dosti ukvarjati z urejanjem lokalnega prevoza, tuhtanjem okoli prehrane, nocitev, itd. Da niti ne omenjam razne mlade popotnike, ki smisel potovanj vidijo v popivanju in zabavi s podobnimi vrstniki, sila redko domacini. Naslednji dan pa potem neprespani zombiji “oddelajo” izbrano ogranizirano turo za katero se jim ni bilo treba 5 minut pripraviti. Tega je se pa se. Saj ne, da po svoje ne uzivajo. Niso pa si s tem se blazno razsirili obzorja. Omenil pa bi se kratka poslovna potovanja skozi katera vecina ravno tako bore malo odnese, ker je fokus spet cisto nekaj drugega.
Seveda pa so lahko potovanja se cisto nekaj drigega. Ljudje se po mesece pripravljajo na kompleksnejsa podvige. Tako zelo, da neredko o raznih vidikih destinacije vedo vec od povprecnega domacina. Ne le, da zelo dobro vedo kje in kako si bodo kaj pogledali, poskusili, poceli, pojedli, … vedo za kaj se gre, poznajo zgodovino, na kaj paziti, kako ugodno skozi priti, itd. Posamezniki se ze pred prihodom naucijo osnovne fraze jezika, preberejo si o kulturi, klimi, ljudeh in njihovih obicajih, … Nekateri celo se pred odhodom navezejo stike z domacini, expati in lokalci. Ce ne drugace z raznimi gostitelji, skozi FB skupine, prijatelji od prijateljev, itd s katerimi se na destinaciji potem celo dobijo in dozivijo pristnejso lokalno izkusnjo. Omejuje nas le lastna domisljija in pripravljenost potruditi se.
Kakorkoli ze, se pa se je odvisno od vsakega posameznika. Ni vsak, ki se sem pa tja kam odpravi, samo zato ze kaj prida razgledan. Trdim pa, da bo tisti, ki niti tega ne naredi in se celo zivljenje mota izkljucno po sirsi regiji kjerkoli ze zivi, prepoznaven omejeni zaplankanec v primerjavi z vrstnikov, ki je dal skozi bistveno vec sveta. Kar pa se ne pomeni, da zato ne more biti dober prijeten clovek od katerega se ni kaj za nauciti. Definitivno pa se prepozna pomanjkanje sirine.
Govora je o popotovanjih, ne o dopustih. Dvotedensko ležanje na plaži v hotelu je dopust s kakšnim izletom in ne potovanje. Popotovanje je čisto nekaj drugega. Če greš v Holliday Inn je vseeno ali si v Južni afriki ali v Miamiju – razen osebja in ljudi skozi okno avtobusa, nimaš stikov z lokalnim prebivalstvom.
Res. Niti to, da nekdo za par tednov letno kam odpotuje ni nobena garancija razgledanosti. Vsaka budala z dovolj denarja si lahko na turisticni agenciji vplaca teden ali dva polezavanja na obali se tako oddaljene drzave. Vecina ljudi tako vidi smisel dopusta v tem, da si spocije telo in mozgane. Morda se v sklopu aranzmaja odpravijo se na kaksno organizirano turo, po moznosti s slovenskim vodicem, in recimo pogledajo kak “kulturni” show v sklopu resorta, sicer pa se jim ni bilo treba na potovanje kakorkoli pripravljati. Lahko se imajo krasno. Tezko pa trdimo, da so si pri tem blazno razsirili obzorja. Ceprav so po mojem mnenju se vedno “odnesli” vec od povprecnega slovenskega cevapa, ki ne pozna drugega kot hrvasko obalo. Zelo verjetno so vsaj pojedli kaj novega. Tudi iz potovanj v lastni reziji eni “odnesejo” vec drugi pa bore malo. Sploh kadar je govora o skupinkih potovanjih obicajno najbolj izkuseni vse organizira in vodi, med ostalimi pa se najdejo tudi taki, ki ne vedo drugega kot v katero drzavo se odpravljajo. Seveda popolnoma nepripravljani. Tam pa potem norijo od ene znamenitosti do druge brez, da bi vedeli kaj sploh gledajo. Pri cemer izkuseni “vodja” poskrbi, da se ostalim ni treba kaj dosti ukvarjati z urejanjem lokalnega prevoza, tuhtanjem okoli prehrane, nocitev, itd. Da niti ne omenjam razne mlade popotnike, ki smisel potovanj vidijo v popivanju in zabavi s podobnimi vrstniki, sila redko domacini. Naslednji dan pa potem neprespani zombiji “oddelajo” izbrano ogranizirano turo za katero se jim ni bilo treba 5 minut pripraviti. Tega je se pa se. Saj ne, da po svoje ne uzivajo. Niso pa si s tem se blazno razsirili obzorja. Omenil pa bi se kratka poslovna potovanja skozi katera vecina ravno tako bore malo odnese, ker je fokus spet cisto nekaj drugega.
Seveda pa so lahko potovanja se cisto nekaj drigega. Ljudje se po mesece pripravljajo na kompleksnejsa podvige. Tako zelo, da neredko o raznih vidikih destinacije vedo vec od povprecnega domacina. Ne le, da zelo dobro vedo kje in kako si bodo kaj pogledali, poskusili, poceli, pojedli, … vedo za kaj se gre, poznajo zgodovino, na kaj paziti, kako ugodno skozi priti, itd. Posamezniki se ze pred prihodom naucijo osnovne fraze jezika, preberejo si o kulturi, klimi, ljudeh in njihovih obicajih, … Nekateri celo se pred odhodom navezejo stike z domacini, expati in lokalci. Ce ne drugace z raznimi gostitelji, skozi FB skupine, prijatelji od prijateljev, itd s katerimi se na destinaciji potem celo dobijo in dozivijo pristnejso lokalno izkusnjo. Omejuje nas le lastna domisljija in pripravljenost potruditi se.
Kakorkoli ze, se pa se je odvisno od vsakega posameznika. Ni vsak, ki se sem pa tja kam odpravi, samo zato ze kaj prida razgledan. Trdim pa, da bo tisti, ki niti tega ne naredi in se celo zivljenje mota izkljucno po sirsi regiji kjerkoli ze zivi, prepoznaven omejeni zaplankanec v primerjavi z vrstnikov, ki je dal skozi bistveno vec sveta. Kar pa se ne pomeni, da zato ne more biti dober prijeten clovek od katerega se ni kaj za nauciti. Definitivno pa se prepozna pomanjkanje sirine.
[/quote]
Za svetovljana si prepoln predsodkov in nerazumevanja, da pa se spoznaš na potovanja, pa drži.