Odgovor: ne želim se kregati,  samo omejuješ nam vsem, ki smo zunaj v tvoji bližini in dihamo tvoj izdihani zrak zakonske pravice do svežega zraka; nimaš zakonske pravice onesnaževati zraka zunaj,  ki tako tebi, kot nam ostalim enako čist priprada – kadi prosim notri v svojem, zunaj pa nimaš pravice zraka ki ga dihamo tudi drugi, nam onesnažiti, predno ga vdihnemo.

Odvisno od njegovega dojemanja, IQja in njegove primitivnosti. Že to je primitivno, da mora vsaketoliko obnoviti nivo nikotina v telesu, ker je zasvojenec. In niso dolžni tudi drugi trpeti in bidi dodatno zdravstveno ogroženi zaradi njegove zasvojenosti.

Kajenje je pač taka stvar, ki je del človeka in vsak nekadilec se mora sam odločit do kakšne mere ga moti. Gre za več kot le navado, saj je pri tem prisotna tudi zasvojenost, zato si ne delaj utvar, da ga boš spremenila in bo nehal zaradi tebe. Če bo, bo nehal, ker bo sam ugotovil, da je škodljivo, pa še v tem primeru ni nujno, da mu bo uspelo.

Mene načeloma ne moti cigaretni dim ampak kadilčev osebni vonj. Nisem še srečala kadilca, ki  kljub dosledni osebni higieni ne bi oddajal vonja po cigaretah, kaj šele zadah.  Zase vem, da s kadilcem ne bi mogla bit, ker bi mi človek enostavno smrdel.

Ne zanima me ali bi bili s kadilcem ali ne. Ne zanimajo me spori s sosedi.

Zanimajo me vaše praktične izkušnje iz kadilsko-nekadilskih razmerij. Kako ste to reševali, se je izšlo. Zanima me pa tudi kadilski vidik.

…izkušnjo.

Spoznala sva se, bila sem mu všeč. No, tudi on meni, a precej manj, ker je kadil. O vezi zaradi tega sploh nisem razmišljala. Nisem niti ovinkarila, ampak sem mu direkt povedala, da je to nekaj, česar ne odobravam in da mi je enostavno preveč odbijajoče, da bi sploh poskusila. Naslednji dan me je poklical in rekel – evo, nehal sem kadit. Ha ha ha, dobra. Ne verjamem! Ampak on je dejansko nehal kadit. Skupaj sva skoraj 14 let, s cigareti je torej opravil pred skoraj štirinajstimi leti  😉

Kot jaz kadilka in on nekadilec ti povem, da nisem nehala kaditi.

Zunaj ne smem kaditi? Od kdaj pa to?

Ne bo nehal ker ne bo mogu.

Poskus raj, da naj ne mece cikov okol in da naj manj kadi.

Razn ce bos nardila tko kot ona gor.

Ko mu je rekla da ne bo z njim ker kadi. Da ga tko poskusis prepricat.

Ampk ne, ti bos ze uspela ce ne bo cikov metal in si veckrat zobe umil.

In da ne po bo sexu letu na cik.

Ze to bo uspeh.

Super. Bravo za vaju.

Pa ga ne moti? Ti ne govori, da nehaj? Ga ne moti, ko te poljublja?

Ja, res je, že to bi bil uspeh :).

To že en čas razmišljam kako ga lepo odvadit, da vrže čik kar v naravo.

Glede seksa pa mislim, da mu bom preprosto zagrozila, če gre na čik takoj po, ne bo več seksa. Ker to mi gre pa izjemno na živce. Se bistvo razgubi, ker gre stran, ko ga najbolj želim ob sebi. Tu pa res ne bom več prenašala.

Zanimivo, da te prej ni nič motilo. Res ne razumem zakaj si začela karkoli z njim, če te moti kajenje. Meni se to zdi malce hinavsko. Tukaj sprašuješ neznane ljudi, namesto, da bi se obrnila na osebo, ki ti je tako zlat. In sedaj bi ti dama šla njega spreminjati. Si mislila, da potem bo pa itak nehal. Sem kadilka in bom kadila dokler se jaz ne bom odločila, da preneham. Kave in cigareta ne dam, pa se lahko nekdo postavi na glavo. Vem, to je slaba navada zato nikogar ne silim, da je v moji bližini. V stanovanju ne kadim, na obiskih ne kadim, po cesti ne kadim… Pa ne mi reči, da bi sedaj dama začela s fintami kako jo moti. Kaj pa prej?  Nekatere ste res prave lisice in mislite saj ga bom jaz spremenila. Seveda, nihče se ne spremeni, če se sam noče. Kaj pa alkohol. Slabo mi je, ko vidim, kako vsi po lokalih srkajo pivo, vino… Alkohol je naredil več zla po svetu, pa se tega nihče ne zaveda. Umori, nasilje, nesreče… O trdih drogah sploh ne bi začela. Povej mu, da ne prenašaš cigaret. Verjetno bo rekel takoj bom nehal (he He). Veliko ljudi smrdi po potu, se ne umivajo… Na bruhanje mi gre, pa nimam pravice nekomu reči umij se. Princeska, vsak ima svoje napake, vprašaj ga, kaj njega moti pri tebi. Raje grem na čik.

Ojej, ti pa ne samo, da si smrdljiva kadilka, tudi nepismena si. Pakrat si preberi temo, ko boš razumela se pa spet javi.

Aja, moj ne pije niti kapljice alkohola, tudi jaz ne.

In res, da je kadilec, ampak njemu cigareti niso uma omračili tako kot so ga tebi.

No, o ne pismenosti in pismenosti te lahko kaj naučim. O moji higieni ne skrbi, mislim, da je veliko bolj urejena kod tvoja. Sicer se ne ubadam s primitivci in imam iskrene in poštene odnose kot s partnerjem kot z ostalimi bližnjimi. Žal mi je tvojega partnerja, da si lahko tako ne iskrena do njega. Kar vprašaj ga!

Vidim, da še vedno ne razumeš teme. Še beri, beri, beri, mogoče ti kdaj kapne.

Aja, nihče ni omenjal koliko se ti umivaš, kako skrbiš za higieno. Spet težave z razumevanjem napisanega a ne?

Je pa dejstvo, da smrdiš. Si sama napisala, da kadiš in vsi kadilci pač smrdite. To ni nič novega.

Saj sem ti napisala, da se mi zasmili tvoj partner, ker ti smrdi. Upam, da se čimprej umakne in poišče nekoga, ki mu ne bo smrdel. Tudi glede tvojega obnašanja, je bolje, da gre čimprej vstran. Kot ženska ti povem, da dame ne govorimo tako primisivno.

Imam partnerja ki je kadil notri vsepovsod. Sicer sem tudi jaz kadilka ampak kafim samo zunaj ker mi je notri ogabno. No, prepricala sem ga da je nehal kaditi v spalnici, drugje se vedno. Da ga bos pa prepricala da prav neha kadit pa ti povem da zelo tezko. Nehat kadit ni iz danes na jutri. Srecno

Nope, ne bo nehal, zal.

Hm. Tole se vama ne bo obneslo. Če kadi že 40 let je to njegov stil življenja. In seveda vse ostalo kar si naštela. Jaz kadim že 20 let in s partnerjem sva imela že kar nekaj zgocih debat. Verjemi vsak nasvet in vsako pomoč ki boš po idila bo on vzel drugače kot ti. Ker po kadilcih se redno udarja in mislim da smo že malo vzpostavili obrambni mehanizem. Pri nama sva naredilo neko vmesno pot. V njegovi družbi zelo malo ali nič ne kadim. Ker ga moti in ker ga spoštujem to upoštevam. V bistvu zaradi tega veliko manj kadim ampak čisto od povedat cigareto se nočem. To pa spoštuje moj partner. Ko pa omenjaš naravo pa se je tudi meni zagravzalo. Povsod so kosi za smeti in ni opravičila za metanje po cikov po tleh. Tudi kajenje notri naj poskusi zmanjša ali ukinit. Tudi veliko manj bo vonja če bo kadil samo zunaj. Ko gre kadit po sexu mu pa kar lepo povej da te to moti da maš rada njegovo bližino. Madona saj bo razumel. Temu sem se jaz z lahkoto odpovedala ker se vseeno raje stiskam kot sama kadim. 🙂

Ne vem probajta najti neko vmesno pot da vama ne bo kajenje prehuda ovira. Srecno

Težko bo nehal, sploh pa ker vsi poleg njega kadijo. Lahko mu samo rečeš, da naj manj skadi. Torej tebe postavi na prvo mesto, ampak vmes mu dovoli in pojdi z njim na čik. Kako si mu sploh lahko v oporo pri prenehanju? A boš mu ga sla potegnit ko se mu bo čik zaluštal, da ne bo šel kadit? On svoje rabi in bo to tudi dosegel, pa ce bos gledala zraven ali ne. Jaz sem tak. Svoj čik rabim, pa ce tudi cela proizvodnja smrdi, po eni strani mi je še to večji filing kajenja, ker se skrivam da me kdo ne vidi v proizvodnji. Doma pa je žena vedno na prvem mestu, kadit grem takrat, ko ona spi, čisti, ko pa je na kavcu, ali pa kje sama na sprehodu pa ce tudi samo do sadovnjaka, sem pa vedno pri njej in mi takrat niti na misel ne pride da bi rabil čik.

Nebo nehal kadit

Moj kadi, jaz ne. Takoj sem mu povedala, da notri ne želim kajenja, zato kadi zunaj = kompromis.

Ve tudi, da ne prenesem cigaretnega dima/okusa, zato sem ga prosila, da po čiku ne sili vame. = kompromis

Takoj po cigaretu ga nikol ne poljubim in mu tudi direktno povem, da smrdi in da me to odbija. In se umije in nekaj časa ne kadi. Se mi tudi opraviči, če ve, da je več skadil in da takoj oblačila v pranje, ipd. = njegov avtomatski odziv; je sposoben dat 1 in 1 skupaj. “Če kadim, smrdim, to pomeni, da ne dobim poljuba, poljub mi pomeni več, ergo, se umijem/kadim manj.”

Zaveda se, da ni ok, ampak nikotinska zasvojenost je hudič. Dokler ne pride do resnega klika v glavi, kadilec ne bo nehal. Pa če mu 1000x rečeš, kakšne bodo posledice – zanj ali za odnos.

Jaz svojemu ne težim. Vedno mu rečem, da je to njegova lastna odločitev. Da bi bila nanj ponosna, ampak dokler sam ne bo tega naredil, bom pač s kadilcem.

Je že parkrat poskusil, sem mu stala ob strani, ampak vem, da je bil vedno vzgib ta, da bi meni ustregel, ne ker si tega sam želi. In sem ga prosila, da to neha počet, ker je takrat neznosen in se mu vidi, da trpi, ker odločitev ni prišla od tam, kot bi morala.

Osebno sem tudi kadila, 15 let, in se mi je zgodil en dan klik v glavi. Ne da se ga razložit, ni čudežnega recepta, me tudi dragi sprašuje, kako mi je uspelo. Samo en dan sem se zbudila in je možgan rekel dovolj je. Od takrat ne kadim več. Pa sem v času, ko sem bila živčna, skadila tudi po 2 škatlici na dan. Ni šlo za občasno kajenje.

Moj nasvet je, da mu odkrito poveš, da te moti. Beseda ni konj. Ampak ne govori mu, kako škoduje in podobne nebuloze. Kadilec to dobro ve. Povej, kako kajenje vpliva nate in ga prosi, če lahko sprejmeta kompromise. Da po ljubljenju ne kadi, da si umije zobe, ipd.

Če pa je tu pogoj jaz ali čiki, je pa že na začetku izgubljen boj. In nima smisla sploh vztrajat v odnosu. Takoj, ko se začenjo postavljati pogoji:”Ali to ali nič,” je odnos nesmiseln – katerikoli. Prijateljski, partnerski, nenazadnje tudi služben.

Če pa na prav noben kompromis ne bo pripravljen pristat, potem pa tako veš, koliko je ura. Naj se izteče obema v prid. Srečno!

Sicer ne vem kako se primisivno govori, ampak samo en namig zate: dame ne smrdijo. Dami na kraj pameti ne pade, da bi kadila. Dama ne bo smrdela, dama si ne bo namerno uničevala zdravja.

Hvala za zapisano. Vredno razmisleka.

No moj že od samega začetka vzame kak mentol bonbon ali kaj takega. Je očitno že vnaprej vedel, da po čiku ni pametno nekadilko poljubaljat :).

Bom videla kako bo šlo. Sem dobila sicer občutek, da bi nehal pa mu ne gre. Nisva pa se nič kaj bolj konkretno menila. Seveda pa ve,d a to ni ok. To pa sam prizna, da si uničuje zdravje. Tako, da nekaj upanja imam.

No ja, na čik z njim pa definitivno ne grem :). Pa, če pride na obisk, logično, da ne sme kaditi. Pri njemu doma pa ne morem jaz govoriti, da ne sme.

Oporo sem mislila v smislu psihične opore. Vem, da je to zasvojenost in da sigurno ni enostavno nehati, ampak je verjetno lažje, če te nekdo vzpodbuja. Recimo imam kolega, ki je nehal kaditi. Pa, ko se je odvajal, so mu eni prav silili čike. Obup od ljudi. Ko je bil pa on kadilec in je kdo skušal nehati pa ga je prosil za čik pa mu ni hotel dati in mu rekel, da se odvaja in da mu ne da čika. Tak način se mi zdi korekten.

Vsekakor pa dobrodošli kako vzpodbujat nekoga, ki se odvaja. Jaz sem se odvajala od cukra pa ja, bi mi prav prišlo, da bi mi kdo stal ob strani pa večina dela ravno nasprotno: sili ti sladkarije, teži na polno, da moraš jesti.

Ni mi jasno da vecina kadilcev nima kesa za hrano, za cike pa imajo? Odvratni so. Nikdar več nebom z kadilcem, se mi res gnusijo, kot vsi ostali zasvojenci.