Koliko časa bomo doma?
Lublanačni kaj ni jasn’?
Na Kitajskem, kjer so krepko zamudili izbruh in so šli v samoizolacija, so v začetku marca že nehali s tem… Pa so imeli tako hud iz ruh in torej mesec in pol, danes je članek, da se že odpravljajo vsi na delo nazaj. Mi smo precej bolj hitreje in trezno ukrepali, jaz računam nekje do 6.4. Potem pa počasi postopnoma se bo začelo vračati v normalne tire. Meje in zračni prostor in prepovedi potovanj pa kar naj ostanejo do po prvem maju. To pa ja. Notranje pa računam, da bi počasi se lahko zadeve začele odpirati in tudi šola po nekje 3 tednih, ko so prvi okuženi iz epidemije ozdravel, torej ko smo začeli z omejitvami.
Delo od doma, 3 otroki, vrtec, 2 in 3 razred. Dela za službo imam za cca.10 ur na dan, tisti ki ne bo zmogel, bo dobil odpoved, šola daje nenormalno veliko snovi za predelat, je treba kuhat, pospravljat, gledat za malčkom, ga hranit, previjat, mož dela po 10 in več ur. Če nas doleti korona bo to še najmanj kar nas lahko doleti, sicer smo jo pa že vsi imeli januarja in februarja.
Nekaj časa bom še zdržala, da spim po 4 ure na noč, potem pa verjetno sledi odpoved del.razmerja, ker enostavno ne bom vse sfolgala. Nisem multipraktik
Hvala vsem res za tako paniko.
Pozdravljeni,
razumem, ni lahko biti doma takrat, ko tega nisi želel, oz. ko so okoliščine pripeljale do tega… pa vendar prehitevati ne moremo, žal… vsaka kriza ima svoj začetek, višek in tudi svoj konec, zagotovo.
Tukaj je nekaj mojega razmišljanja o tem:
vedno, kadar se znajdemo v krizi in je pred nami nesigurnost, nejasna prihodnost in ko ne vemo, kaj točno storiti, delujmo! Delujmo v smeri za ljudi.
Delajmo nekaj, kar bo vsaj še nekomu koristilo, mu prineslo nekaj pozitivnega. Poskušajmo delati, nekaj početi, četudi za to nismo neposredno plačani. Tudi, če smo doma brez dela, si poskušajmo dan organizirati tako, da del dneva porabimo za delo, ki bo v splošno korist, ki bo spominjalo na urnik našega dela, kot smo ga bili vajeni, le ob tej novosti, da lahko to bolj umirjeno naredimo.
Tako bomo odrasli in tudi otroci dobili izkušnjo, da je možno narediti vse obveznosti tudi tako, da ni stalne borbe s časom, naglice, nervoze.
Ostanimo v stiku z ljudmi, tako poklicno, kot prijateljsko.
Če smo ostali doma, je na vodjih in direktorjih, da se delovna sredina povezuje tudi v tem času.
Vsaj enkrat dnevno naj se delavci povežejo med sabo, si povedo, kako so, kaj delajo, s čim se soočajo. To je največja naložba za prihodnost, ki je v tem trenutku tako nesigurna.
Povezanost, besede in skrb eden za drugega so rešili še marsikatero krizo in ljudi povezali bolj, kot kadar koli. Strah lahko deluje tudi zelo pozitivno. Če se v strahu nekomu odpreš in mu vse poveš, kako ti je in to storiš na miren in pozoren način, to tudi drugemu pomaga, ker v tej ranljivosti začuti tudi svoj strah. Zakaj ne bi s to ranljivostjo pristopili eden do drugega?
Zanimajmo se drug za drugega!
Besede rešujejo, povežejo, zdravijo. Izkoristimo dar besed, ki ga imamo. Povejmo in delujmo.
Na voljo sem vam za kakšen razgovor, pomoč, nasvet, konkreten predlog, kar se tiče otrok, partnerstva, preganjanja strahu in tesnobe.
Študijsko-raziskovalni center za družino v Domžalah je tudi preko telefona dosegljiv za pogovor: 040 820-899.
Če sem iskrena jaz sem rada doma in zame to ni nek sok, tud glede denarja me ne skrbi, glede šole pa sploh ne -otroci bojo že končali šolo. Verjamem pa, da je za ljudi ki tega niso vajeni lahko hudo, sploh če so navajeni velik okol hodt in se veliko druzit
Edino za moža me skrbi, ker se sikira za firmo, če bomo delali tako kot zdaj,torej ne delamo s polno paro, na daljši rok to ni ok. Navkljub temu da mu skoz govorim, da bomo živeli od rezerv in mojega premoženja nekaj časa, če bo hudič vse vzel, pol bomo pa že neki pogruntal tudi zanj, pa je še kar nervozen
Doma bomo pač dokler bo treba
Delo od doma, 3 otroki, vrtec, 2 in 3 razred. Dela za službo imam za cca.10 ur na dan, tisti ki ne bo zmogel, bo dobil odpoved, šola daje nenormalno veliko snovi za predelat, je treba kuhat, pospravljat, gledat za malčkom, ga hranit, previjat, mož dela po 10 in več ur. Če nas doleti korona bo to še najmanj kar nas lahko doleti, sicer smo jo pa že vsi imeli januarja in februarja.
Nekaj časa bom še zdržala, da spim po 4 ure na noč, potem pa verjetno sledi odpoved del.razmerja, ker enostavno ne bom vse sfolgala. Nisem multipraktik
Hvala vsem res za tako paniko.
[/quote]
Meni tudi ni jasno kako si to predstavljajo – imeti doma malčka ali dva, tri otroke in delati od doma, z enako efektivnostjo kot v službi. Jaz sem sicer na čakanju, še dobro, ker doma z 2-letnikom in 4-letnikom nimam časa ama nič. Mogoče zvečer max 2h, da bi lahko kaj naredila, z minimalno produktivnostjo. Če imaš večje otroke je najbrž lažje, a vseeno, pogoji dela so precej težji ali skoraj nemogoči. Se mi smiliš, jaz bi dala prednost otrokom, če res dobiš odpoved, bo zelo verjetno nezakonita.
Kitajci se noramlizirajo sedaj – po treh mesecih…
[/quote]
Poševnookim bi bilo treba zaračunat reaptriacije, tako, kot so jih za povzročeno škodo plačali Nemci!
Danes na RTV portalu: zaenkrat je gopodarska škoda v Sloveniji ocenjena na 5 miljard. Maja bo škode že za 7 miljard….
Miljardico pa je, mimogrede, že v januarju vzel komik…
Pa še to: dokler Kitajci ne bodo nehali žret netopirjev in sploh vsega, kar leze in gre, bo obstajala potencialna nevarnost ponovitve tega popolnega zastoja, ki se sedaj dogaja.
Naj si raje s kakšnim LOKALNO OMEJENIM smrtnim virusom zmanjšajo populacijo iz neznosnih 1,3 miljarde na še znosnih 800 miljonov.
Potem bi bile dovolj verjetno krave, piščanci in ribe.