san gorgion vzemi persen!

Se pa strinjaš, da sta fizično in duševno zdravje soodvisna?
In da premalo skrbimo za fizično zdravje?
Da imamo hudo slabo samopodobo?
Včasih tek zaleže več kot seansa pri terapevtu.
Je pa ta zadnja bolj komodna rešitev.

meni bi bilo lažje iti teči, kot pa da bi morala k terapevtu…saj so že zgoraj napisale, da je večino ljudi sram si poiskati tovrstno pomoč, poleg tega je najbrž potrebnega tudi dovolj poguma, da si sploh priznaš, da rabiš tako pomoč in še več poguma, da to poveš svojim bližnjim

vsekakor je pomembno, da skrbimo tudi za fizično zdravje in tudi je res, da smo včasih preleni in gremo po liniji najmanjšega odpora, vendar je včasih težko razumeti stvari, če jih nisi doživel – zato ni dobro posploševati

in ljudje smo različnih karakterjev, različno odreagiramo na stres – karakter pa je podedovan, na spremembo reagiranja v dani situaciji zelo težko vplivamo

mislim pa, da je zelo pomemben pogovor z dragimi ljudmi, če človeka kaj tare, ne pa kopičiti v sebi – to je najhujša muka, ki lahko enkrat tako udari na plano, da res potrebuje človek potem že strokovno pomoč, tako da mislim, da je premalo pogovora med bližnjimi osebami

Tega je veliko vec, kot si mislimo.. in je v porastu… Kar poglejte, kako zivimo.. drug mimo drugega, s pomanjkanjem obcutka za bliznjega… kaj pa potem nekaterim ostane…hja.
Ja, poiskat pomoc je se vedno taaak tabu…

Osebno mi uspeva se vedno premagovati vse brez kemije.. sem se z leti okrepila.. pa nasla drugacne nacine sproscanja, zatekanja… (mogoce je eden izmed tega tudi forum.. hehhe)

Bravo SG…

Tebi ZN pa en veeelik objem na daljavo… S.

Škraba bi se strinjala s tabo ja…teoretično drži, ampak teorija na žalost ne more predvidet vseh življenjskih situacij…npr.ženska celo življenje skrbi za fizično počutje, ukvarja se s športom, zdravo se prehranjuje, je zelo pozitivno misleča itd….najde ljubezen svojega življenja, se poroči, uživata super-druper skupno življenje, nakar zanosi in rodi zdravega sinčka in v njihovo življenje pride še večja radost…skupak uživajo lepo družinsko življenje…vsako zimo si privoščijo 14 dni smučarije, vsako poletje 14 dni morja, vsaki 1. maj gredo na potovanje…finance jim ne delajo problemov, oba z možem imata krasne službe, njuno razmerje je kljub dostim skupnim letom še vedno krasno…po 20 letih takšnega življenja (sin je star 20), gre njun sin malo ven čez vikend in naslednje jutro pozvoni na njihovih vratih…pred vrati policist, ki jih obvesti, da se je zgosila prometna nesreča in če je xy njun sin…ko pritrdita, da ja, jim rečejo, da je žal njun sin podlegel poškodbam in da ju prosijo naj prideta identificirat truplo…pa mi zdaj lahko ti poveš, kako ji bo v tem primeru pomagalo njeno fizično zdravje?

To je resnična zgodba, meni zelo blizu…napisala pa sem jo zato, ker ne gre stvari posploševat…

* zaspanka,

kaj, a le za “tablete za živce” te zanima?

Kako to, da ne vprašaš, koliko ljudi se upa priznati, da jemlje tablete proti pritisku, inzulin, vitamine… in navsezadnje tablete proti bolečinam – od aspirina naprej ?

In kot praviš:

>> vidim, da tablete …. goltajo celo nosečnice.

>>Torej, koliko vas prizna da jih jemlje, kdaj ste začeli in ali je to res edini >>(vsekakor je najlažji) način?!

No, nosečnice, priznajte koliko vas “golta” folno kislino?? Ali je to res edini
vsekakor je najlažji) način?!

Morda * zaspanko zanima tudi to?

;))

Tek? Mogoče res. Ampak bistvo je v tem, da v takšnih obdobjih tega ne zmoreš.

točno tako…bistvo mojega posta je v tem, da so življenjske situacije tako nepredvidljive, da je težko prit z neko rešitvijo…

Povejte mamici, ki je zapadla v hudo poporodno depresijo za katero ni sama kriva, temveč hormonsko neravnovesje, naj gre malo ven na en TEK po naravi in ji bo boljše????

Morda pa ji bo pomagalo, da bo nekdo prevzel otrokovo nego, morda bo pomagalo, da bo mamica spremenila okolje in odšla na dopust, morda bodo pomagale vaje za sproščanje, joga, tople kopeli, branje, poslušanje glasbe…
Ne odklanjam uradne medicine in dosežkov farmacevtske industrije, le prepogosto je to prva izbira, na preventivo in samozdravljenje pa pozabljamo.

Skraba: ko bos enkrat videla cloveka, ki ga imas res rada, v pravi depresiji (ne v tisti depri od Dese Muck), torej lupino cloveka, iz katere dobesedno lije crnina, bos najbrz doumela, da so tablete v takem primeru dar z neba.

Me strahovito jezi, kadar taki, ki cesa podobnega se niso nikoli izkusili, talajo pametne nasvete o rekreaciji in sproscanju cloveku, ki se dobesedbo ne more premaknit – kot bi tezili paraplegiku, da bodo vse njegove tezave minile, ce bo sel na maraton!

SG

SG, napisala sem, da zdravil ne zavračam – v posebno hudih primerih seveda rešijo življenje. Ne parafraziraj.
Mislim pa, da bi polovica ljudi na Persenu in tretjina ljudi na Prozacu mirno lahko shajala brez tablet, ko bi se potrudili spremeniti življenje.
Je pa farmacevtski lobi hudo močen…
In, žal ne veš ničesar o mojem fizičnem in psihičnem zdravju in o mojem življenju nasploh, tako da je pogumna trditev, da mi duševna stiska ni poznana.

Vsem teoretikom dam 14 dni življenja s človekom, ki je padel v depresijo. Samo 14 dni in garantiram da boste vi tisti, ki boste šli prosit k zdravniku, naj nekaj napišejo, ker je tako življenje pekel za tistega, ki je not in tistega, ki je ob njem. NAJPREJ moraš ven zlezt, da potem lahko greš na terapijo, eno brez drugega nima smisla in učinka. Govorim iz izkušnje na svoji koži, ko smo ob leta in leta depresivnem družinskem članu zboleli vsi okoli njega, čisto fizično, ker je bilo SRAMOTA it po pomoč, ker je bil SRAMOTA it po zdravila in KATASTROFA it k psihiatru. KeEr je bilo KONEC SVETA priznat, da ni popoln in ima težave. Kaj bodo pa ljudje rekli???

Zakaj že?!!!!

Vsaka duševna stiska ima svoj(e) vzrok(e)! In tako se vsako zdravi drugače. Prave depresije se ne zdravijo s TEKOM čez hribe in doline.
Ko duša boli, te tudi noge ne nesejo, zato tega nikomur ne privoščim.

Janis in S.G.: HVALA! Tako piše lahko samo nekdo, ki je nekaj dal skozi življenje.

Apaurin mislim da spada pod pomirjevala, prozac pa je antidepresiv.

LP

@Skraba: koliko ljudi, ki jemljejo pomirjevala ali antidepresive, pa pravzaprav poznas, da lahko na pamet ocenjujes polovice ali tretjine? Vsi, ki jih poznam jaz, si namrec tako zdravljenje krvavo zasluzijo, pa se komu zraven ne bi skodovalo..:)))

Tvoje dusevno in fizicno stanje, pa naj si bo kakrsnokoli ze, te pa se ne dela za strokovnjaka za presojo indikacij za tovrstno zdravljenje – kot tudi vsak sofer se ni avtomehanik in ne vsak, ki si kupi marelo, ze meteorolog.

SG

Sg, tisto o mojem (fiz.+psih.) zdravju sem dopisala zgolj zato, da bi razumela, da meni ne letijo same vrtnice na pot.
Izraz krvavo zasluženo zdravljenje duševnih težavnajbrž ni najbolj posrečen.

Osebno dobro poznam 8 ljudi, ki so mi priznali, da svoje duševne težave zdravijo s pomirjevali in 3-je tudi z antidepresivi. 3-je so starejši od 50.tih let, ostali pa so med 25-tim in 40-tim letom.
Za 5 ljudi pravim, da bi tablete lahko vrgli čez okno, ko bi se vendarle začeli zavedati, da morajo spremeniti način življenja, en pa scagati pred vsakim in po vsakem dogodku, ki ni rutinski.

Nekateri imajo težave, nekateri pa si jih naredijo.

Apaurin so meni predpisali v nosečnosti, ker sem imela prezgodnje popadke, cirklaže pa mi niso mogli naredit, ker mi je postalo slabo pred operacijo. Apaurin pomirja ne le živce, temveč tudi mišice, tako so mi takrat to obrazložili.

Še nekaj lahko potrdim, Nats mislim, da je napisala, da se ponoči zbudiš s 150 pritiska in ne veš zakaj. Meni se je zgodilo, da me je začelo dušit, vsa oblačila sem si morala razpret, da sem sploh lahko dihala. Ko sem to povedala zdravniku, me je vprašal, če me je kaj strah. Toliko da se mu nisem začela smejat tam. Mene…………………strah?:-)))))))) Saj sem tako napisala, da vam je jasno, da sem res imela duševne stiske ali kako naj to imenujem, samo zavedala se jih nisem. Predpisal mi je ene tablete, z njimi sem si pomagala še ob enih treh, štirih stiskah v obdobju desetih let. Dalj kot 14 dni jih nikoli nisem jemala. Na tablete gledam kot na zdravilo, sredstvo za pomoč pri zdravstvenih težavah, ne mislim, da so tablete razvada. Pri kom mogoče ja, a dokler imaš zdravnikova navodila, jih ne moreš zlorabiti.