Koliko pride samo za hrano nevem točno. Vsa prehrana, čistila, šamponi… vse kar pade na pamet je cca 100€ na teden za dva odrasla. Kupujeva pa v trgovini čisto vso hrano. Nimava njive/vrta.

Nič ne zapravim denarja za hrano, ampak porabim. Zdrava hrana je koristna naložba. Zapravim pa denar za brezveznosti, ampak le redko, ker me razne vedeževalke in prodajalci megle, pa glasovanja v resničnostnih šovih, ipd., sploh ne zanimajo.

Dokler boste mislili, da za hrano denar zapravite, vam bo za hrano škoda vsakega centa. No, mogoče za kakšno cvrtje res kdaj zapravim kakšen evro, to pa je tudi vse. Za zdravo hrano pa denar ni zapravljen, ampak porabljen.

Nič ne zapravim denarja za hrano, ampak porabim. Zdrava hrana je koristna naložba. Zapravim pa denar za brezveznosti, ampak le redko, ker me razne vedeževalke in prodajalci megle, pa glasovanja v resničnostnih šovih, ipd., sploh ne zanimajo.

Dokler boste mislili, da za hrano denar zapravite, vam bo za hrano škoda vsakega centa. No, mogoče za kakšno cvrtje res kdaj zapravim kakšen evro, to pa je tudi vse. Za zdravo hrano pa denar ni zapravljen, ampak porabljen.
[/quote]

Bistvo sicer je, ampak dejstvo pa še vedno ostaja – za porabo je potreben nek strošek, ne?

Ja, mene tudi zmoti (vsaj 1x mesecno) naslov, koliko ZAPRAVITE za hrano. Zapravljanje in razumna poraba sta dva cisto razlicna pojma.

Torej, zapravimo: za sladoled, za kako x sladkarijo, za zamrznjen pomfri ali za kako nenujno eksotiko, cisto razlicno. Vcasih nic, vcasih pa 10 eur na teden.

Porabimo (za riz, zelenjavo, jajca itd) pa tudi razlicno, odvisno od jedilnika.

Se vedno cakam na primer jedilnika tistih, ki porabijo 50 in tistih, ki porabijo 300.

Kar se tice prehrane med delovnim časom, grem večinoma k Wedemann-u na solato z … Strosek ca. 4,20 eur na delovni dan? Redkeje grem v Srbsko restavracijo (ko mi zapase kaka enolončnica), ali k Italijanu v bližini, ko mi zapaše kaj bogatega z OH. Mesecno ca. vse skupaj 100 evrov.

Doma pripravljamo predvsem tradicionalno prisotne jedi na srbskem, bosanskem in slovenskem jedilniku, kot je pasulj, djuvec, sataraš, paprikaš, jota, segedin, pražen krompir na 100 in en način, riža, testenine, boranjo, ribe v foliji, ocvrte ribe, pite, burek, polnjene bučke in buče, enolončnice na 100 in en način,… zdaj poleti je pogosto na sporedu žar, poleg preprosto velike količina zelenjave v solati in feta sir,… Za zajtrk jemo čisto navadne reči… sir, salama, jogurt, marmelada, maslo, kefir, sadje, mleko, kosmiče, žemljice, jajca, ipd. Za večerja pogosto pospravimo ostatke.

Vidiš, meni je npr. zapravljanje kupovanje teh pripravljenih solat. Kot da so zlate, hehe.

Wedemann je veriga, ki med drugim ponuja tudi nekaksen boogatejsi solatni bar. Gre za sveze narezano zelenjavo. Ponujajo pa tudi druge znacilne jedi, kot je kosana mesno-sirna struca, klobase take in drgacne, piscina, obaro,… ampak so znani predvsem po bogatem izboru v solatnem baru.

Kot sem napisal je pol kile solate s sirom, jajcem in tuno, ter zemljica in cappuccino 4,20, kar je za tukajsnje okvire kar sprejemljiva cena.

Ja, in? Meni je pač to razmetavanje oz. brezvezno metanje denarja stran, če govorimo o malici v službi npr. Za veliko manj denarja si enako ali bolje lahko tudi od doma prineseš.

Pol kg solate je lahko tudi 50 centov. Jajce je npr. 15 centov, piksna tune dober eur, žemlja 20 centov, to je npr. (pa nimaš verjetno pol kg same solate, ampak toliko vaga z vsem ostalim, pa še to dvomim, in tudi cele piksne tune ne) manj ali če želiš, okoli 2 eur. Kapučino se mi ne zdi ravno sestavina solate (no, žemlja tudi ne), če je bila ravno solata omenjena.

Piše: na solato z… (torej dodatki).
—
Gostinska ponudba je vedno na videz dražja od lastne režije. Dokler štejemo zgolj sestavine. Smisel je drugje- v kroženju denarja in prostem času. Če prenehamo jesti v gostilnah in menzah, to rezultirav znano slovensko zgodbo… izguba delovnih mest, ker se te zaprejo.

Pa ne samo to. Brez dela ostanejo se trije vozniki kombijev, ki dostavljajo tem menzam, pet mojih kolegov programerjev in 30 tehnikov, ki vzdržujejo IS,… razumeš poanto? Nemčiji gre dobro zato, ker spodbuja delo. Sloveniji gre slabo, ker spodbuja svaštarjenje. V prvem primeru so namreč denarni tokovi močni zaradi visoke stopnje menjave, v drugem pa šibki. To je vsa umetnost.

Kaj je to svaštarjenje?

Piše: na solato z… (torej dodatki).
—
Gostinska ponudba je vedno na videz dražja od lastne režije. Dokler štejemo zgolj sestavine. Smisel je drugje- v kroženju denarja in prostem času. Če prenehamo jesti v gostilnah in menzah, to rezultirav znano slovensko zgodbo… izguba delovnih mest, ker se te zaprejo.

Pa ne samo to. Brez dela ostanejo se trije vozniki kombijev, ki dostavljajo tem menzam, pet mojih kolegov programerjev in 30 tehnikov, ki vzdržujejo IS,… razumeš poanto? Nemčiji gre dobro zato, ker spodbuja delo. Sloveniji gre slabo, ker spodbuja svaštarjenje. V prvem primeru so namreč denarni tokovi močni zaradi visoke stopnje menjave, v drugem pa šibki. To je vsa umetnost.
[/quote]

Ja, seveda, ampak jaz sem komentirala, kaj se meni zdi zapravljanje kar se hrane tiče.

To je srbohrvatizem, ki opisuje situacijo, kjer posameznik naredi skoraj vse sam (on radi svašta) in ne imenjuje dobrin in storitev z drugimi. Meni se zdi lep živ primer tega pojma slovenski minister za sve i svašta, g. Karl Erjavec.

Piše: na solato z… (torej dodatki).
—
Gostinska ponudba je vedno na videz dražja od lastne režije. Dokler štejemo zgolj sestavine. Smisel je drugje- v kroženju denarja in prostem času. Če prenehamo jesti v gostilnah in menzah, to rezultirav znano slovensko zgodbo… izguba delovnih mest, ker se te zaprejo.

Pa ne samo to. Brez dela ostanejo se trije vozniki kombijev, ki dostavljajo tem menzam, pet mojih kolegov programerjev in 30 tehnikov, ki vzdržujejo IS,… razumeš poanto? Nemčiji gre dobro zato, ker spodbuja delo. Sloveniji gre slabo, ker spodbuja svaštarjenje. V prvem primeru so namreč denarni tokovi močni zaradi visoke stopnje menjave, v drugem pa šibki. To je vsa umetnost.
[/quote]

Najprej hvala za konkreten odgovor prej.

Kar se tice jesti zunaj, mi je cisto jasno, ocem pise Yo, ker si sama tudi nosim malice od doma in mi to bolj ustreza kot jesti zunaj. Tudi ce so enake sestavine. Pa tega niti ne vidim kot svastarjenje, ker mi je kuha oz priprava hrane en od ljubsih hobijev. (Tudi dostikrat tukaj pametujem v temah, kjer kdo sprasuje okrog hrane:) )

Se pa strinjam tudi s tvojim vidikom izmenjave storitev in ce mi ne bi bilo hobi in/ali ekonomska nuja, bi verjetno tudi kdaj malicala tisto, kar pripravi nekdo drugi.

Tudi je tako, da tisto svojo solato od doma in vcerajsnji kruh glodas nekje v nekem kotu, da ja koga ne motis ali da kdo ne moti tebe. Mogoce vmes se kaj delas, ce je take vrste delo, da lahko.
Ven na malico pa je dejansko odmor in dostikrat tudi taki mali druzabni dogodek, kjer s sodelavci poklepetas se kaj drugega kot strogo sluzbeno, kar pa tudi ni tako slabo.

4je, 50-70 na teden, kuhamo doma vsak dan, se malico si nosim od doma. Pridelamo pa ogromno domače zelenjave, polna klet ozimnice. Jemo pestro in raznovrstno, ne jemo pa mesa.

Tako, kot je že eden povedal, da bi bilo treba napisati jedilnik za cel teden, potem pa dopisati, koliko se porabi za en teden.

Jaz grem približno enkrat na mesec v trgovino po naslednje stvari: olje, kis, maslo, sol, moka, koruzna moka, polenta, ješprenj, ribana kaša, zlate kroglice, drobtine, paradižnikov koncentrat, tuna v konzervi, koruza v konzervi, grah v konzervi, šampinjoni v konzervi, juhe iz vrečke, mineštre iz vrečke, sir, sojina omaka, kvas, mleto meso, meso v kockah, goveje za župo, zrezke, puranji file, piščančje peruti, piščančji file, hrenovke, safalade, paštete, ocvirki, mineralna voda, rdeči fižol v konzervi, kitajski rezanci z omako (v vrečki), riž, paradižnikovi pelati 400 g konzerva, pasiran paradižnik 1 kg tetrapak, paradižniki v koščkih kozarec 680 g, češnjev paradižnik v konzervi, paradižnikova omaka z baziliko kozarec 400 g, začimba za golaž / paprikaš vrečka 50 g, jušne kocke za govejo juho 220 g, razne kocke, mleko, vse sorte testenin, paradižnikov koncentrat.

Samo s kislo smetano ne vem, kaj naj naredim, ker ima rok trajanja.

Kruh pečem doma, jajca imam tudi domača, rezance delam doma.

Sadja jemo bolj malo, zelenjavo imam z vrta in v shrambi.

Se še najdejo kakšne stvari, ki zmanjkujejo, te dokupim, ko grem v večji nakup (npr. kakšne začimbe, …).

Trije pubertetniki + dva odrasla 150-200 na teden. Jemo doma, samo malico imajo v šoli (ta strošek ni vštet).

Bi lahko malo bolj podrobno opisali, kako se prehranjujete, kaj in kje kupujete? Ker v bistvu avtor želi vedeti znesek, kar je zelo suhoparen podatek, in ne moremo iz tega veliko sklepati. Če vam ni odveč. Hvala vnaprej.