Ste na fakulteti dostikrat padli?

1x in to 1. del Obrambo.

Dva izpita sem ponavljala…Upps…pa še tretji je bil: fizika.Nepričakovano je šla pa dobro čez filozofija.Dr.Darij Zadnikar…Tudi motorist…in o motoristični subkulturi  v neki oddaji…se spomnim.

Nikoli na nobenem.

na dodiplomskem in podiplomskem – vse skupaj – samo 1 izpit… in to v ptvem letniku dodiplomskega faksa – in priznam čisto po moji krivdi.

Drugače sem zelo zorganiziran človek in česar se lotim in načrtujem naredim, da je tako da je vsaj za 6… če vem,da ni za 6 potem raje nisem šla na izpit… tako sem si vedno naredila plane kdaj kateri izpit in tistega sem se potem naučila toliko,da sem vedela,da za vsaj 6 mora biti.

No in v prvem letniku študija dodiplomskega smo si lahko enega pustili  in z brez njega šli naprej – in jaz si naredim plan vse spomladanski rok do počitnic – enega jeseni, eden ostane za 2 letnik. In potem se zgodijo počitnice in moje prvo daljše potovanje v tujino, ki me je tako prevzelo, da ko sem prisla nazaj, jaz z glavo nisem bila pri knjigah – na izpit sem pa morala, ker je bil nujen za pogoj vpisa – in seveda ker sem bila v času učenja še z glavo na potovanju, ne pri knjigah, sem izpit padla.

Potem sem izkoristila možnost evidenčnega vpisa v drugi letnik, nekaj je bilo treba plačati za to plus pogoj pa je bil,da pozimi naredim vse zaostale izpite za nazaj in še vse iz zimskega roka 2. letnika… hard – ampak mi je bila šola – vse sem naredila v prvem… tudi tistega, ki sem ga prvič padla, sem potem komot z 9 naredila…

in od takrat naprej, ko sem imela drago šolo, nisem padla nobenega izpita več, vse narejeno v prvo in v roku. Sem pa skupaj imela v vseh letih študija po mojem tud okol cca 50 izpitov.

2 krat.

Italijanska literatura in filozofija jezika

Algebra (kot večina pri Vrabcu, če ni šlo s kolokviji), teoretična fizika. Pol stoletja bo od vpisa.

Jaz pa matematično fiziko pri Omladiču na FNT, dvakrat zaporedoma, tretjič pa 9ka!!!

Pardon. Ne pri Omladiču, pri Kodretu. Omladič je imel topologijo.

Preklopna vezja (dr. Reberšek iz Laškega) pisno, Matematika IV. (dr. Tomaž Slivnik iz Rateč) ustno, pa bol zato, da mi je drugič s čisto vestjo dal 10. Aja pa Elektromagnetne strukture ustno, moj zadnji izpit, že v času, ko sem bil sam učitel….(dr. Peter Kokelj, vojaška akademija v ZG iz Selške doline), nikakor mu ni bil všeč moj odgovor, kam kaže v nekem transformatorju Poyntongov vektor. Ta plešat tip nam je vsem požrl veliko živcev.

sem parkrat. Zakaj? Se ne podre svet zarad tega.

Nikoli

Jaz sem imela pri njemu izpit iz verjetnosti in diplomo, topologijo pa pri Prijatelju. Predavatelj in pol, čeprav se je predstavil Niko Prijatelj, a na izpitu niko prijatelj😀😀😀

Prejle sem opazil, da mi je rač. narobe napisal. Pravilno je Poyntingov vektor.

Če vas zanima, ta vektor kaže smer in velikost energijskega toka EM polja.

Tule pa malo za pred spanjem, kakšen študij je študij Elektrotehnike, zato si vas vedno dovolim (drznem) nazivati “praznoglavci” s tistimi vašimi FDV, FF, EF in podobno lahkimi študiji……

https://sl.wikipedia.org/wiki/Poyntingov_vektor

Vesel oče the drzni

P.S. Dr. Lenasi nam je pripovedoval, da so Italijani mnogo let “kradli” slovensko elektriko, saj so slovenski Energetiki z izjemo kakšnega Gubine in Mihaliča prebutasti za razumevanje Poyntingovega vektorja. Še posebno elektrooligarh, ki nam je sam pravil, da je Osnove elektrotehnike komaj naredil…..

Jaz pa se zavedam, da sem matematiko na FNT zmogla, marsikje drugje, na “lažji” fakulteti pa bi pogorela. Preprosto nismo vsi za vse in nihče med nami ni zaradi svoje izobrazbe vreden več kot drugi.

Od kakšne 30 izpitov, tri. Če sem šla, sem se pripravila.

Nisem ravno blestela in padcev je bilo kar nekaj.

Trggz

O my god! Moja ” boljša polovica”  ima končan elektro faks, torej je uni.dipl.In veš kaj pravi: Fakulteta ne izključuje bedaka…

Nisem štela.

2 od nekih 60 (točnega skupnega števila se ne spomnim več).

Na enem profesor fuknil vse, ker ni mel časa popravljat, potem se izogibal govorilnim do naslednjega roka, da ni rabil pokazat izpitov. Pri tem profesorju se je to samo enkrat zgodilo, kolikor vem.

Pri drugem izpitu profesorica metala vse na prvih rokih, na zadnjih rokih pa vse pustila, so nam povedali študenti višjih letnikov, da skoz tako dela, pa nisem verjel. Šel na prvi rok, izpit res lahek, padli pa vsi. Tudi se izogibala govorilnim, ena sošolka jo je nekako ujela, pokazala ji je izpit, nič popravljeno, sploh pogledala ni. Njej je kr direkt obljubila, da bo na naslednjem nardila, ker jo je bilo sram.  Šel potem na enega med poznejšimi, naredil brez problema, visoka ocena

Drugo leto smo imeli spet pri isti profesorici nek predmet, tam sploh nisem šel na prve roke, ampak na kasnejše, me je izučilo in sem raje šel druge izpite najprej delat. In je bilo spet tako, na zadnjih rokih spet vsi skozi, samo jaz nisem fučkal časa na prvih rokih, ki so bili za okras, ker noben ni mogu niti teoretično nardit.

Tako da sklepam, da tudi ta dva dejansko nista bila moja krivda. Eni profesorji se pač norčujejo iz študentov, pritoževat se pa noben ne upa kaj dost.

Tule pa malo za pred spanjem, kakšen študij je študij Elektrotehnike, zato si vas vedno dovolim (drznem) nazivati “praznoglavci” s tistimi vašimi FDV, FF, EF in podobno lahkimi študiji……

Zdaj vem, da je Janša praznoglavec s tistim bogim FDVjem

Golob pa itak redek politik z Elektrotehniko. Hvala za namig, vem koga volit.

Matematiko pri Grasseliju v 2. letniku.

Pri drugem izpitu profesorica metala vse na prvih rokih, na zadnjih rokih pa vse pustila, so nam povedali študenti višjih letnikov, da skoz tako dela, pa nisem verjel.

Pa saj ta taktika profesorjev je splošno znana, izvaja se pa izklučno, da jih naredi točno toliko, da zadosti “Gaußovi” normalni porazdelitvi.

Malo zgodovine, moje poslastice:

O normalni porazdelitvi je prvi razpravljal francoski matematik de Moivre leta 1733, teorijo pa je dalje razvil Laplace leta 1812. Danes se po dveh znanstvenikih imenuje de Moivre-Laplaceov izrek.

De Laplace je teorijo normalne porazdelitve uporabljal za preučevanje napak v poskusih. Za nadaljnji razvoj je bila pomembna metoda najmanjših kvadratov, ki jo je uvedel Legendre leta 1805. Gauss pa si je nauk o normalni porazdelitvi lastil že od leta 1794 in ga utemeljil leta 1809 z razpravo o normalni porazdelitvi napak.

https://de.wikipedia.org/wiki/Carl_Friedrich_Gau%C3%9F

Gaussova krivulja

Vesel oče, prof.

070 612 521