Korak
Dobro jutro, Tjavendanovci.
Ocitno je bil vcerajsnji dan dokaj naporen,
vsaj za prvošolčke. Le-ti so včeraj naredili velik
korak v svojem življenju. Tudi sama sem bila včeraj
na predavanju in bila sem utrujena. Ritem je prešel
v tistega, ki sem ga že poznala, a malce pozabila. Kako hitro se človek navadi nečesa ustaljenega. In potem ob spremembi se stežka znajde.
Tudi na tem forumu je občutiti, da se ljudje srečujemo s težavami, problemi, nevsakdanjostjo, ali pa ravno zato, ker se srečujemo z naveličanostjo, s tisto ubijajočo vsakdanjostjo, le da so nam je naložili malo več, se opaža pri nas utrujenost.
Danes zjutraj sva z Z.Modrejem spet bila par minut skupaj – v misli o korakih. G. Modrej pravi o začetku svoje bolezni takole:
“Ko mi je pred leti začo zmanjkovati korakov, me je Anita v fizioterapiji spodbudila:
Pot, p kateri stopate, vas bo pripeljala dlje kot navaden korak.”
Pa sem si začel domišljati, d astopam korak pred druigmi, da ne morem narediti napačnega koraka. ….”
In v knjigi, ki jo je napisal (Tvoje odločitve) pravi, “… da je hotel samo spomniti na nekatere možnosti, ki jih tako radi spegledamo, ker smo preveč vpeti vsak v svoj življenjski vsakdanjih. Meni je življenje vzelo vsakdanji korak – morda prav zato, da bi še enkrat prehodil življenjsko pot in presodil, če človek ras vselej naredi tisti korak, ki je najbolj prikladen, ki je življenju v oporo in spodbudo.”
Tako pravi moj dragoceni prijatej in me spominja, s tem svojim razmišljanjem na tiste korake, ki sem jih v življenju tako hitela postavljati. Vsak korak je bila nova odločitev – že odločitev o tem, da dvignem nogo in jo postavim naprej… In sem bila bližje cilju. Soočala sem se in se še vedno s težavami, o katerih ne vem, kam naj jih položim, v katero prioriteto in kako naj se jih lotim reševati. Najraje bi jih odložila na okensko polico, a že samo s tem sem si nakopala še več dela, saj bom morala ob pomivanju šip spet vse prelagati – zamuda časa ! In če ne zdaj, bom takrat ugotovila, da jih moram rešiti, te težave, ki pridejo, a ne odidejo, če jim ne olajšamo poti. In odločitev je tukaj in korak k odločitvi tudi! In ko si človek problem, ki ga mora rešiti, dovoli ogledati z večih zornih kotov, zagotovo najde sčasom najboljšo varianto za rešitev tudi tega problema, ki se nam je do včeraj zdel nerešljiv. Na koncu bomo ugotovili, da si je potrebno dati ne le možnost korakov, temveč tudi časa, da ugotovimo, kako bomo korak zastavili, koliko korakov bomo za kaj naredili.
Prijatelj moji dragi, dovolite si vsak svojo težavo ogledati z večih zornih kotov, dovolite si sprehoditi okrog nje (težave, problema), nato pa si vzemite čas in se odločite za smer, iz katere boste začeli svojo težavo reševati. Če je bila težava včeraj še tako velika, da se čeznjo niste videli, pustite ji eno majceno možnost še dodatnega skrčka v današnjem dnevu, kajti jutri jo bo moč reševati z večjo zagnanostjo in voljo, ker bo, če bo le prav, dobila drugačne razsežnosti.
Lep dan vam želim vsem skupaj, prelep in prečudovit dan. Kdorkoli se bo kaj oglasil na ta forum, naj ne obupa. Če nima volje, če nima časa, ga pač nima, če nima možnosti, je pač nima, je dnevov še kar nekja, morda se bo nekega lepega dne pa le ponovila zgodba izred leta dni, ko smo bili nepretrgoma pet ur na forumu, ko se nam je zazdelo, da smo kanček svojega življenja obogatili z evforijo nepozabnega.
Vsem cmoooookkkkkkkaaaaaaaaa in objemčka!
Marija, vidiš… ko preberem tvoj post… tokrat o težavah, resnično težave postanejo manjše. Kako malo je potrebno včasih, da stvari znamo pogledati tudi drugače, kot jih sami venomer vidimo. In, Marija, premalokrat poslušamo druge, ki nas poskušajo spomniti, da vse pa le ni tako kot se nam samim zdi.
Zato, naj tudi jaz zaželim vsem, ki imajo danes težave večje kot včeraj, da bi bilo jutri in v naslednjih dneh boljše, če že ne dobro.
Lep jutro, lep dan!
Jani
V bojazni pred izgubo stikov s prijatelji, ki mi stojite ob strani kadar sem žalostna, in ste z menoj, kadar sem vesela, pišem tole . Ker forum počasneje diha, občutek imam da rabi , da ga ohranimo pri življenju . Ker če nas ne bo gor, ne bo življenja in pokopali ga bodo.
Nam pa le nekaj pomeni, saj pravim bolje da to vidimo zdaj, kot potem ko je za nekaj prepozno.
Uh, Mariči in Jani , z vama se strinjam. Včerajšnje težave, so danes lahko malo milejše. Včerajšnja nemoč, nam je danes spremenjena v odločnost…kako lepa hvala ti Mariči za prenos misli Z. Modreja . Človek to rabi !
cmoka vsem!
Mariči cmoka!!
Korak za korakom jaap – če je treba gremo pač tudi par korakov nazaj, da le pridemo potem spet na-prej..
Imaš dar – dragoceni dar – najti prave besede.
Čeprav sem tu v gmajni še zeloo zelena, mislim da ste vsi tjavendanovci dovolj pogumni da se spopadate s pastmi življenja.
Naj vam dan podari širook nasmeh!! Mojega že imate.