Ljubljanski tramvaj …
6. septembra 1901 – po ljubljanskih ulicah
je zapeljala prva električna cestna železnica.
Na graditev električne cestne železnice so
se v Ljubljani začeli pripravljati že leta 1896,
leto dni pozneje pa je mestna oblast sprejela
načrt o tem, kje naj bi tramvaj vozil.
Prvotno so predvideli dvanajst prog, zradi denarnih razlogov pa so ta načrt močno oklestili in tramvajsko omrežje v Ljubljani so nazadnje sestavljale le tri proge. Omrežje je bilo dolgo 5220 metrov. Brez posebnih slovesnosti je 6.9.1901 tramvaj začel voziti po ljubljanskih ulicah. Prvi je povezoval železniško postajo in vojaško bolnišnico, drugi pa je prevažal potnike med Mestnim trgom in dolenjskim kolodvorom. Beseda tramvaj je sicer angleškega izvora in je najprej označevala preprosto železnico, izdelano iz lesa, tramov. Ko se je prvič zapeljal po ljubljanksih ulicah, so mu ljudje nadeli različne vzdevke: trambulaj, drvarnica, koreta, ropotulja, pocestnica, Ljubljanski tramvaji so bili modre barve in šele leta 1931 so dobili takšno zunanjost, kakšrno so zadrževali do konca. Potali so zeleno-beli, zunanjo stran pa je krasil mestni simbol, zmaj. Tramvaj je vozil s hitrostjo približno 15 kilometrov na uro, dosegel pa je lahko tudi 30 kilometrov na uro. Po vojni je začel hitro naraščati mesti promet in tramvaji so s svojo zastarelostjo in počasnostjo ter neracionalno razvrstivtijo prog postajali ovira. Mestna oblast se je odločila, da tramvaj ukine; 20 decembra 1958 se je pred Magistratom in po mestnih ulicah zbrala nepregledna množica Ljubljančanov, ki so prisostvovali pogrebu zadnjega ljubljanskega tramvaja. Pogreb je vodil Frane Milčinski Ježek, preoblečen v cesarja Franca Jožefa.
(Vir: Slovenski almanah 2001 – prepisala tukaj zaradi izjemne zanimivosti – bralci, ki vam to ni pogodu, oprostite mi!)
Zajček zelo rad gleda stare fotografije. Kakšna je bila Ljubljana nekoč. Zelo rada bi videla tudi kak kratkometražen film na to temo / tramvaji itd.. Prebudila si v meni željo, pa sem šla po netku gledat kako luškan je bil ta stari tramvaj, koliko zgodbic se je v njem zapisalo. Menda je nehal voziti po ulicah ravno v letu, ko je na svet prijokal zajček :))..
Uf, Saško, a……??? Jest tudi, v tramvaj poželenja,
v stok in nikoli izpovedane strasti, v jok in nikoli
do konca izjokano bol, v hlepeče čakanje, v misli,
ki vbzujajo malodane že hudo erotičnost in porno
želje ……. tramvaj poželenja, da, resničnega poželenja !
In Brandič, v tistih svojih rosnih začetnih časih, ko je dal
od sebe več, kot si je misli, da je sposoben dati ……….
Vozi i danju i noću, šiba ko ludi,
ne zaustavlja se nigdje, samo
vozi, vozi tramvaj poželenja, vozi, idi
dalje, ne zaustavljaj se nigdje, možeš
samo tamo, gdje nije stanice …………..
Dejte mi francozaaaaaaaaaaaa, francoooozzzzza,
pa ne ključa, pa ne mokrote, bemtiš, jes čem
farancoooooozaaaaaaaa z velikim F, hočem rečt,
eh, eeeee, eeeeee, dedca Francoza, on bo že znal
po francosko, anede ?