Sem prebrala, da ste ostali brez pasje dušice, moje sožalje – tegale cukra oddajajo … drugače pa vabijo zavetišča, a ne?

Tinkara, hvala za link! Na žalost morava midva z najinim kužkom majčkeno še počakat, ker sva ravno v enih večjih obrtniških zadevah doma in imava polno stanovanje takšnih in drugačnih mojstrov, nekaj se jih pa še obeta. Tako da čim bo tale džumbus za nama in nama ritem spet pade v meje normale, bo pa definitivno čas za enega pesjančka. :))) Je pa tale kosmatinček tudi lušen!!! Horjulčki so pa tako v prvem planu – jih kar redno spremljam na internetu in o Horjulu slišim in preberem same pozitivne stvari.

LP

ja, imam z zavetišči kar nekaj izkušenj, ponekod so enkratni, ampak Polona je pa zakon. Ko prideš tja, te izpraša, kako živiš, ti svetuje, katerega kužka bi, če nimaš že nagledanega 🙂 Mi smo imeli tragično izgubo pred pol leta, poginila nam je mala Luna, pa sva z možem odpeljala vse stvari k Poloni. Čisto tako na uč, sem imela že nagledanega enega lumpa, potem pa naju je Polona “obrnila” k Smetki. Ni nam žal, taka je, kot je rekla, nežna, prikupna, odlična za otroke, sine jo je čisto sam naučil, da da tačko, kar veliko pove :).

Pri Poloni mi je zelo všeč, da se ukvarja s kužki do te mere, da jih pozna, ve, na kaj so občutljivi, kakšni so v določenih situacijah itd., kakšnega lastnika potrebujejo.

Vso srečo pri iskanju pesjanarske dušce 🙂
T.