Meditacija – kaj in kako hudiča?
Za asya . Ne maram meditatorjev in teh vaših bluzenj po kozmičnih nivojih na potenco. Robija si pa tako drastično skritizirala, da se ti zmeša od abotne perfekcionisticnosti tvojega naduma. Meditatorjev tvoje zabluzenosti se izognem na 100 km. Obvoz…. Tisti, ki si to zeli naj meditira sam zase, če mu to res kaj pomeni. Boljše je iti na kvaliteten sprehod in opazovati naravo, kot se poglabljati v um iz uma…
In nehajte se primerjati z Budo, ker nimate te ponižnosti v sebi. Niti z menihi, ki so ponižni do tega znanja, ne polno napuha, jaz vem. Nič, ne veste, ste samo pobesneli biki, ki hočete biti, več od drugih. Ker hočete, doživeti, kdo sem, kaj sem, kaj je tam, o nič ne bo s tem, ker ste radovedni. A veste, kaj je Jezus rekel, milost vam dam ampak ne zaradi vaših del, da ne bo kdo to mislil ampak ker jaz to želim. Buda je vedel to. Vi pa mislite, ker hočem postati nekaj več. Torej nobene, milosti niste dobili ampak samo še več ega. Ponižnost, vam Manjka, da ni nič od vas odvisno in vaših dobrih del.
Če je tema še vedno o meditaciji;
Različnim ljudem pašejo različni pristopi in tehnike. Imate vzhodnjaške, pa tudi čisto zahodnjaške in tehnične metode tega.
Tudi nekateri jih radi izvajajo v miru in tišini in gre ob tem vse bolj v samospoznavne vode, druge so namenjene predvsem sprostitvi in počitku, nekatere so v gibanju, itd.
Poudarek – zelo so različne med sabo in če ti ne paše en način, si skoraj vedno lahko najdeš drugega.
Potem pa še vodene meditacije in takšne pri katerih si sam… izbira je res ogromna.
Meni osebno paše meditacija kjer sem sam in predvsem po fizični aktivnosti. Ali pa kot sprostitev po čem napornem. 20 umirjenih minut.
Je pa (po moje) najboljši način TM-a, kjer ne kontroliraš misli, le distanciraš se od njih. Zna biti osvežujoče in da marsikateri uvid vase in okolico. In ko si enkrat v “pravem počutju in občutkih” se da narediti marsikaj – upočasniti dihanje do res epskih razsežnosti, znižati krvni tlak, doživeti zanimive “izventelesne” izkušnje, itd. Je pa težko ločiti, kje se neha realnost in začne domišlija.