Mi se prav zabavamo…
…na takoooooo deževen in “glasen” dan. Še dobro da malo pospravljam, pa naletim na tiste stvari, ki že lep čas čakajo, da jih nekdo odnese v klet. Pa privlečem ven tunel, tisti, ki ima zraven dva šotora in pomislim, da bi to bila lahko odlična vaja za našega malčka, ki se plazi. Seveda si najprej ni upal notri, ko pa sem ga nehala spodbujati in se oddaljila, se je sam podal v tunel ;))))
Zdaj se mu je pridružil še ta velik in se na veliko plazita oba :)))), toliko zabave z eno rečjo. No, pa naj še kdo reče, da nam je lahko dolgčas, ko dežuje :))))
Mi smo ravnokar dali v pečico eno češnjevo pecivo (sem našla zmrznjene zaloge – njami).
Namesto da bi bilo endvatri pripravljeno, je kar trajalo, preden so pomočniki naredili vse ustrezno – vključno s prepiri kdo bo prinesel žlico oz. in mojimi intervencijami, naj prineseta vsak svojo. :-))
Pojedli bomo pa najbrž šele jutri – ker se bo kar en čas peklo in morata gusarja v posteljo. Se moram brzdat, da bo kaj ostalo :-))))
Joj, sorči Justa. J je kot iz škatlice, to pomeni da preveč nori, komaj čakam torka, on pa tudi, si kar želi iti v šoli, seveda pa ga sošolci in sošolke že pogrešajo. V petek ko sem šla z Žigcem na sprehod, so me kar obkolili in spraševali po dolgem in počez. Me pa J spomni zvečer, da vzame Primotren, jaz bi kar pozabila dati :(((
Boš si morala kje drugje pomoč najt, ker če ti bom jaz pospravljala boš za mano hodila z robčkom okoli. Včaraj mi je teklo iz nosa od trenutka ko sem vklopila sesalec do trenutka ko sem končala in stopila iz hiše. Kdo bi vedel na kaj sem alergična, na prah ali pa na pospravljanje v kakršnikoli obliki?