Mlada in brez službe – nosečnost (da, ne)?
Res, ne čakaj – preveč je žalostnih zgodb.
Če boš sedaj iskala, vidijo koliko si stara, nimaš otork – te ne bodo zaposlili, ker vedo, da boš prišla in šla, poleg tega ti ne bodo dali za nedoločen čas ampak za določen in boš letela takoj, ko boš zanosila.
Ne poslušaj pametovanja, kako neodgovorno – kako lahko imaš otorke, brez službe – to pišejo te, ki so živele in bile noseče v času, kot nasši straši in je bilo vse drugače…Zdaj tega več ni.
Res, da ti ne bo žal, čez 3 leta…
Boš videla, boš dobila službo in potem še tudi ne bi, ker se boš želela vse naučiti in priti noter, ne takoj iti – pa bodo 4 leta spet mimo…to se ravno sedaj dogaja meni…pa sem 28. ne bem koliko si ti.
V dilemi – saj menda znaš oceniti ali ima partner dovolj velik dohodek, da bi za silo preživeli. Če ne ti pomagamo, napiši koliko približno zasluži.
Sicer se pa strinjam, da boljše da imaš otroka zdaj, če ste pač sposobni preživeti, kot pa kasneje, saj in fajn it takoj ok začneš nekje delat na porodniško…
Tud z enim otrokom iskat službo, zna bit riziko, ker bodo pač vsi potencialni delodajalci sklepali, da bo šla glih kar še 1x na porodniško. Pametni bit, kako bo v prihodnosti je težko, verjetno odvisno koliko časa že iščeš službo, koliko iskan profil si, koliko zasluži partner, sta že na svojem. Samo po drugi starni pa tudi starost 30 let, je že kar nekaj, recimo da v dveh letih najdeš službo, pa vsaj dve leti delaš, da ne sklizneš takoj in da te po končani porodniški vzamejo nazaj, boš stara 34, ko boš spet šele razmišljala o nosečnosti, pa da ti rata, boš lahko že proti 36, 37, pa potem denimo še en otrok, že blizu 40. Ma, dilema dejansko. Verjetno res bolje imeti zdaj, če ima partner le dovolj dobro plačo, da preživite komot in ste na svojem, ne na plečih staršev.
Naj te najprej malo “podregnem” in ti sporočim, da pri 30-ih nisi več “mlada” 😉
Začetek 30-ih je nekako že skrajni čas za pričetek rojevanja potomcev 😉 In daje tista fertilna doba “na vrhuncu” nekje med 25 in 33 letom, potem veš, kje si 😉
Otrok “ni izhod v sili” – tudi v trenutnih kriznih situacijah ne. Potrebuje veliko tvojega časa, je velika odgovornost, strošek…od plenic naprej.
Ampak: še vedno pa nekako velja načelo, da moraš imet določena sredstva, da otroka in sebe lahko preživljaš – tudi nikoli ne veš, ko se lahko še tako lepa “pravljica” rauzblinila kot milni mehurček – npr. razhod s partnejrem in ostaneš z otrokom sama. Sama nikoli nisem bila rada odvisna od drugih, ne od staršev ne od partnerja, ker sem mnenja, da če sem zdrava in umsko sposobna, sem sposobna najti zaposlitev in delati in služiti sredstva. Sem pa v živeljenju počela že marsikaj, tudi izven svojega “poklica”, pa mi seveda nikakor ni žal, in je seveda trajalo, da sem nabrala določeno delovno “klometrino in izkušnje” in počnem sedaj to, kar me res veseli in osrečuje 😉 Še nekaj, če boš npr. pri 40-ih delala pripravništvo tega ne bo vesel noben delodajalec, mi lahko verjameš – ker so tudi mnenja da pri teh letih pa že moraš imeti določene delovne izkušnje; že tako boš delala do 65-ega leta, oziroma v tvojem primeru bistveno dlje….Si pa res ne predstavljam, oprosti.
Še to: mlade mame z majhnim otrkom dandanes nihče ne želi zaposliti – vsaj do otrokove tiste starosti , ko malce “spleza” iz tistega najbolj neodpornega življenskega obdobja – ko ob prvem mrazu lahko “pobere”karkoli, ti pa si (spet) na bolniški……pogoste bolniške odsotnosti pa so nočna mora za delodajalca. ker mora tvoje delo opraviti nekdo drug, vedno manjkaš v delovnem procesu, itd.
Moj nasvet: išči službo, nabiraj delovne izkušnje, vsaj dve leti, naredi pripravništvo če ga še nimaš, karkoli, preden se odločiš za otroka. Nabiraj si delovno dobo – jo boš še zelo rabila.
Še tole me je zmotilo pod tvojo prvo alinejo a)
a) čakati na slużbo in idealnejše pogoje, kar sicer zgleda lahko traja, saj že nekaj let iščem
Draga ženska, služba ne bo našla oz. čakala izključno nate 😉 nimaš kaj čakati – malce moraš tudi “skreniti” s poti svojim morda previsokih pričakovanj glede zaposlitve in sprejeti tudi kakšno delo, ki ti morda ne bo ravno po godu – pa preveri no malo no seznam npr. ZZRS, pa zaposlitvenih portalov pa boš videla, da se dela najde, kolikor hočeš, za vse profile. je sicer res, da se je potrebno včasih tudi prilagoditi in idealnih služb po našem okusu ne bo kaj dosti, ampak včasih se pa najde. in sprašuj raje po prijateljskih vezah, ker veliko podjetij zaposluje najraje tako, da mu nekdo od zaposlenih priporoči nekoga novega, potencialnega kandidata…. Služba je druga družina in dom, večino dneva preživimo v njej – že nekaj časa je in še nekaj časa bo tako.
Nisem brala vseh odgovorov.
Pri nas imajo vsi zaposleni otroke – nikoli ni problem, če jih peljejo k zdravniku, gredo na kak šolski dan, če želijo biti doma za šolske počitnice.
Vendar imamo kar nekaj slabih izkušenj z 30 letnicami, ki so iskalke prve zaposlitve in so brez otrok.
Smo imeli že 2 takšni, ki sta takoj po 3 mesecih (ko smo jima dali pogodbo za 1 leto) zanosili, šle v bolniško in porodniško – češ boljše iti na bolniško v času trajanja pogodbe, ker ne veš, če ti jo bodo podaljšali ali ne.
Potem pride nazaj in na bolniški skoz zarad otroka, nakar pa po možnosti še enkrat zanosi…pa hoče imet skrašan delavnik pa ne vem kaj vse.
In ni mi jasno, kje imajo partnerje – zakaj samo punce jemljejo porodniške?
Ja, se strinjam, da je to njena pravica. Ampak moja pravica pa je ta, da imam delavca, od katerega imam dejanski hasek. In ne mi sedaj, da lahko zaposlim 2 za 4 ure, ker se nimam časa ukvarjat z 2 človekoma za 4 ure – pa dejansko koliko haska narediš v 4 urah?
Zato (žal) preferiramo punce, ki že imajo 2 otroka nad 4 leta…
“In ni mi jasno, kje imajo partnerje – zakaj samo punce jemljejo porodniške? ” Popravljam v
In ni mi jasno, kje imajo partnerje – zakaj samo punce jemljejo BOLNIŠKE?
Pač hotela sem povedati, da dosti 30 letnic razmišlja tako:
– stara sem 30 let
– skrajni čas je da imam otroke
– joj ne morem imet otrok, ker nimam službe, posledično ne bo bolniške in ne bo porodniške
– u super sem dobila službo
– pa celo pogodbo za 1 leto
– sedaj moram nujno v tem letu zanosit, ker kaj veš, če mi jo bodo podaljšali ali pa ne
– če ne bom zanosila sedaj in mi ne podaljšajo pogodbe, potem bom spet brez osnove za bolniško, porodniško…
Žal…tako imamo…
Evo točno o tem govorim – in to je miselnost povprečne 30 letne prve iskalke zaposlitve…
pikica pokica 🙂
Re: Mlada in brez službe – nosečnost (da, ne)?
10.10.11 08:56
no jaz sem bila stara 25 ko sem rodila prvega otroka, bila sem zaposlena in zato tudi na porodniškem dopustu.Sedaj sem stara 27 let in sem že pol leta brez službe ker me po porodniški niso vzeli nazaj. Sem pa spet noseča in to 2 meseca. Se zavedam da do porodniške ne bo nič dohodka z moje strani ampak….službe verjetno ne bi dobila in recimo da jo v roku 1 leta dobim bi mogla biti tam zaposlena še 1 leto predno bi šla na porodniško kar pomeni da bi bila stara 30 let ko bi zanosila drugič. Tako da sva se rajše odločila da imava sedaj še enega, malo bomo stisnili in bo 🙂 razlik med otrokoma bo 2 leti kar se mi zdi idealno, potem pa samo upam da dobim službo ko zaključim z otroci.
No res pa je pri nama ta razlika da si otroka zelo želim in ta matarinski čut je bil vedno z mano 🙂
Nekatere ravno med porodniško izgubijo službo, tako da tudi če bi imela službo, se ne zanašaj, da jo boš med porodniško tudi obdržala.
Vem, da si v dilemi. Na tvojem mestu bi delala na zanositvi glede na to, da imaš že 30 let. A si predstavljaš, da čakaš z zanositvijo, končno najdeš službo, kaj boš pa potem? Fino bi bilo, da najprej ene 2 leti delaš, potem šele zanosiš – samo potem bo pa res že kasno za 1. otroka. Ali pa morda nameravaš zanositi takoj, ko boš dobila službo? V 2. primeru te bodo zelo grdo gledali in vprašanje, kaj bo, ko zaključiš porodniško.
Pa da me ne boste napadle, da je naša firma anti-družinsko usmerjena.
Eden izmed ključnih faktorjev za zaposlitev pri nas je ravno ta, da imaš otroke – s tem, da če je punca, preferiramo, da sta otroka vsaj 2 in pa starejša od 3,4 let.
Zakaj raje zaposlujemo ljudi z družino – ne zato, ker bi bili tako socialno usmerjeni, ampak zato, ker so le-ti bolj zanesljivi in zvesti.
Če imaš enega mladega brez obveznosti (kredit in otroci in svoje hiše), je pri tem dosti lažje, da ga bo premalila kakšna druga ponudba pa magari s slabšimi pogoji, ker bo lahko dvignil krila in šel na drug konec sveta, ker mu pač je in ker si želi nekaj novega. Razumem in spoštujem in naj gre – veter naj mu bo mil..
Ljudje z otroci, krediti in svojimi hišami so ponavadi dosti bolj stacionarni in jih ne premami poundba druge službe, razen če je za nedoločen čas in več kot 300€ več neto, ker plače pri nas tudi niso slabe in delavnik urejen.
Težko si bo tak človek recimo privoščil, da za 300€ več pusti stabilno službo in podpisal za 3 mesece ali 1 leto, ker kaj pa če mu potem ne podaljšajo pogodbe? Otrok pa rabi denar dalje, kredite je potrebno dalje plačevat itd.
Bravo, se strinjam![/quote]
Se strinjam. Ko sva se midva odločala za otroka, je bil to eden ključnih faktorjev. Tako sva dobila sina v zadnjem letniku. Se pa večkrat pogovarjava, da bilo prav fajn, če bi ga imela 2,3 leta prej, nato pa drugega konec faksa in bi bil mir. Sedaj še pač 2,3 leta žal ne bo dobil dužbe, ker se zdi meni osebno nefer takoj na porodniško. Ko pa zboli je doma tisti, ki je lahko. Ali pa si malo menjava delovnik in ga čuva pol dneva eden, pol pa drugi.
torej če bi bili vsi delodalajci takšnega mišljenja bi bile vse mlade punca ki še nimajo otroka ali pa imamo enega BREZ SLUŽBE vse do časa ko bi imele 2 ali več in starejši od 4 let…kar pomeni da lahko po vašem razmišljanju živimo 8 let brez denarja!!!!
krivično do konca! Se čisto strinjam z vami da ni ravno fer če nekoga zaposlite da gre na porodniško čez pol leta ampak dajte se postavit v našo kožo!!!jaz bom sedaj zaradi takšnega razmišljanja kot da imate vi še pol leta brez dohodkov potem pa bom dobivala minimalno porodniško ker nisem bila zadnje leto zaposlena.
Razumem tudi vas ampak še dobro da vsi ne razmišljajo tako drugače bi bilo še manj otrok kot jih je!!!
Morda vam bo nekoč postalo jasno, da so vaši kriteriji zaposlovanja popolnoma v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo. Po zakonu ljudi niti vprašati ne smete, če so poročeni in če imajo otroke, kaj šele, da bi potem to imeli za kriterij pri izboru.
Upam, da vas bo nekdo enkrat prijavil in da boste za svoje početje krepko kaznovani.
quote=kršenje zakonodaje]Morda vam bo nekoč postalo jasno, da so vaši kriteriji zaposlovanja popolnoma v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo. Po zakonu ljudi niti vprašati ne smete, če so poročeni in če imajo otroke, kaj šele, da bi potem to imeli za kriterij pri izboru.
Upam, da vas bo nekdo enkrat prijavil in da boste za svoje početje krepko kaznovani.[/quote]
Ne boš vrjela, ampak mi niti tega ni potrebno spraševat, ker mi to punce same povedo.
Ko jih vprašam, zakaj bi se ona odločila zaposliti ravno sebe je dostikrat na tapeti: “Ker imam že toliko stare otroke, da ni problem z varstvom, itd.”
90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pa jih že itak v prošnji napiše, koliko in koliko stare otroke imajo.
Nikoli – ampak res nikoli pa jih tega ne sprašujem!
Žal smo v Slo in v svetu v situaciji dog eats dog in jaz nisem socialna služba…
torej če bi bili vsi delodalajci takšnega mišljenja bi bile vse mlade punca ki še nimajo otroka ali pa imamo enega BREZ SLUŽBE vse do časa ko bi imele 2 ali več in starejši od 4 let…kar pomeni da lahko po vašem razmišljanju živimo 8 let brez denarja!!!!
krivično do konca! Se čisto strinjam z vami da ni ravno fer če nekoga zaposlite da gre na porodniško čez pol leta ampak dajte se postavit v našo kožo!!!jaz bom sedaj zaradi takšnega razmišljanja kot da imate vi še pol leta brez dohodkov potem pa bom dobivala minimalno porodniško ker nisem bila zadnje leto zaposlena.
Razumem tudi vas ampak še dobro da vsi ne razmišljajo tako drugače bi bilo še manj otrok kot jih je!!![/quote]
Jaz nisem sociala, da bom skrbela za takšne primere.
Moja skrb je, da priskrbim delo, surovine, zaposlim primerne delavce ter sterjam od kupcev denar, da imam za primerne plače in pa plačilo dobaviteljev.
S težko zaposljivimi se naj ukavarjajo službe pristojne za to.
Navsezadnje tem služba in programom za težko zaposljive dajem jaz in moji delavci kar velik kupček denarja preko prispevkov za socialo…in s tem mislim, da je moj doprinos k rešitvi sveta in socialnih problemov dovolj velik…
aha torej smo za vas vse punce od 20 do 35 leta ki nimajo ali imajo 1 otroka težko zaposljive?oziroma vse ki imajo mlajše otroke od 4 let?
mislim res primitivno razmišljanje in nimam besed za vas[/quote]
20 letnico brez otrok bi še zaposlila, ker je manjša vrjetnost (ne rečem pa, da ni), da bo že čez 1 leto, ko bo izpolnila pogoje za porodniško, že noseča oz tik pred porodom, kar se zna prej zgoditi pri 30 letnici (ni pa nujno), ki že lovi prvo priliko za otroka.
Ampak kot delodajalec pač oceniš s katero bolj tvegaš.
Ena 35 letna pa ima lahko izobrazbo in 4 otroke nad 15 let, pa težko verjetno, da jo bi vzela, če ne bi imela niti leta delovnih izkušenj. Razen, če bi me na razgovoru res prepričala…
Žal – firma je moja in se lahko odločim tako ali tako.
aha torej smo za vas vse punce od 20 do 35 leta ki nimajo ali imajo 1 otroka težko zaposljive?oziroma vse ki imajo mlajše otroke od 4 let?
mislim res primitivno razmišljanje in nimam besed za vas[/quote]
Ma – pikica pokica – zbudi se! Žal nekatere ne razumete, da so nekatere tudi take, ki neprestano iščete(jo) neke pravice, izgovore, utehe, samo da ni treba delat, vlečete bolniške, iščete alineje v “zakonodaji” in da morajo drugi dela opravljati namesto vas -samo zato,ker mislite, da lahko, ker živite v zavatkani deželici pod Alpami! če bi živele kjerkoli drugje, bi videle, kaj se to pravi delat v pravem pomenu besede! In tudi če še ne veste, da je časom sindikatov že zdavnaj odklenkalo.
grem stavit da ti v službi garaš da se kar kadi za tabo. grem pa tudi stavit da nimaš otrok in da si : alergična na vse mamice ki so na porodniški.[/quote]
Ponavadi ne skočim na “prvo žogo”, kor pri pingpongu, ampak menim, da ti dolgujem odgovor
Vem, kaj je to garanje in pripadnost podjetjem – delo po 12. 14 ur, v tujini, doma – seveda je bilo to 15-letno garanje, nabiranje izkušenj, reševanje takšnih in drugačnih situacij, soočanje s problemi drugih, ki so si jih dostikrat naredili kar sami 😉 Sem garala brez jezikanja, stiskala zobe, ko je bilo naporno, nabirala “delovno kilometrino” Ja, imam svoje otroke, na katere sem zelo ponosna, ker gredo po pravi poti, ker imajo vzgled tudi doma – tako po delovni plati, kot po učljivi in z zdravim odnosom do denarja 😉
Sedaj sem na “svojem”- garam še vedno, plačujem državi bistveno preveč, ampak sem zadovoljna, ker sem svoj karierni vrh že doživela, dosegla; zaslužim dovolj, da si lahko privoščim marsikaj, skupaj z možem , harmonično, v skupnem finančnem gospodinjstvu, ni to je moje, to je tvoje – je skupno; skratka -zahvaljujoč temu, ker imam že od rane mladosti izoblikovane delovne navade in pravi odnos do denarja, ker sem imela doma lep vzgled in odlično vzgojo, ker si znam organizirat svoj delovni časi in ga uskladit z zasebnim življenjem, ker nimam dveh levih rok, ker mi nikoli ni smrdelo nobeno delo, ki sem ga opravljala tudi v nosečnostih brez bolniških, še celo s trebuhom sem v višji nosečnosti delala naokrog, tudi po tujih trgih, vozila po tisoče kilometrov in letala po zraku ;), stiskala zobe, pa četudi ni bilo delo ravno iz “mojega foha” in meni po godu, ampak sem premagala ovire, nisem vrgla puške v koruzo in jamrala v stilu, joj ta služba ni zame -kot to počne večina današnjih novodobnih mladih neše in že mamic…. Jah, se sliši kot pravljica, saj je – ampak brez pridnega dela, včasih odrekanja in stiskanja zob, je nebi bilo 😉
kako prosim? še enkrat preberi česa obtožuješ in premisli kaj si napisala. Drugi morajo delati namesto mene? Iščem izgovore in utege? s čim če mi lahko pojasniš?? s tem da sem se sprijaznila da ne bom dobila službe in kjub temu zanosila??prosim pojasni mi![/quote]
Preberi si moj zadnji napisan post spodaj -that’s all I’ll say 😉