Moj desc pa zasluži za oba in sem dala odpoved
Marsikdo od nas ne ve kako bo z pokojnino tako,da nimamo kaj biti pametni.Nekateri kar ne morete razumet,da nekateri nočemo delat za malo plačo ob delu ,ki nas ne veseli.Pa kdor bo rekel,da ni vsaj malo fouš tej ženski mu ne verjamem.In zakaj bi morala delat?A zato,da se boste vi bolje počutili ?In kaj vas briga kaj počne?Če vi radi delate in garate dobro za vas. ste res s svojimi odzivi nerazumljivi. Vam jaz lahko povem iz prve roke,da tudi ko si doma lahko marsikaj počneš,da ti ni dolgčas.Poleg tega ,da je mož tudi verjetno zadovoljen ko pride domov in ima vse urejeno in sta oba zadovoljna.
In zakaj bi morala delat za minimalca,če ni treba ?Če ti to počneš tše ne pomeni,da morajo tudi drugi.
[/quote]
Joj dej ne vtiki se za bv. Dej prejber si še 1x al pa tud večkrat če je treba, kaj je napisala in kaj sm ji odgovorila. Kdo prav da mora? To je njen lajf ja, zato me ne briga. Če pa pač neki ne ve, je pa fajn da se odgovori.
In ja, če ne bi bilo nič druzga, sm že parkrat napisala da bi tud za min delala. Bi pa intenzivno iskala naprej kaj boljšga, al pa se trudla oz borila za biljšo plačo. Ne misl da tud tuki kjer sm, da so mi dal kr tako na lepe oči plačo kakršno imam. Sm že kr takoj na razgovoru povedala kaj pričakujem in vse, da potem ne bi bilo kakšnih presenečenj. Veš, je treba znat tud govort, se tud pogajat da neki dobiš.
Joj dej ne vtiki se za bv. Dej prejber si še 1x al pa tud večkrat če je treba, kaj je napisala in kaj sm ji odgovorila. Kdo prav da mora? To je njen lajf ja, zato me ne briga. Če pa pač neki ne ve, je pa fajn da se odgovori.
In ja, če ne bi bilo nič druzga, sm že parkrat napisala da bi tud za min delala. Bi pa intenzivno iskala naprej kaj boljšga, al pa se trudla oz borila za biljšo plačo. Ne misl da tud tuki kjer sm, da so mi dal kr tako na lepe oči plačo kakršno imam. Sm že kr takoj na razgovoru povedala kaj pričakujem in vse, da potem ne bi bilo kakšnih presenečenj. Veš, je treba znat tud govort, se tud pogajat da neki dobiš.
[/quote]
Pa imam končano “sam” SŠ, pa moja tud začetniška plača ni bila min. Zakaj ne? Ker sm delodajalvu že takoj v štartu omenla, da za tak denar grem lahk kr v fabrko delat za tekoč trak in dam glavo na pašo, pa oddelam 8h in grem domov.
Pa imam končano “sam” SŠ, pa moja tud začetniška plača ni bila min. Zakaj ne? Ker sm delodajalvu že takoj v štartu omenla, da za tak denar grem lahk kr v fabrko delat za tekoč trak in dam glavo na pašo, pa oddelam 8h in grem domov.
[/quote]
O življenju ne več nič, sploh o tistem delu, kjer začasno daš svoje potrebe in sebe na stran. Funkcioniraš na preprosti ravni preživetja. Obiraš solato v trgovini in sploh imaš do trgovk vzvišen odnos, kamor prideš hočeš biti opažena……ja punca ko te bo dobilo življenje, ti ne boš pripravljena, verjetno boš posegla po kemiji in se smilila sama sebi.
PS
Ne ti ne avtorica ne jaz nimamo garancije za pokojnino, kaj šele za kaj več.
Saj, v Nemčoji recimo ni nič čudnega, če je žena doma in gospodinji, slovenske zmešane kokoške so pa dosti naprednejše. 😅
[/quote]
Po moje ni problem v ženskah, ampak v moških. Niso slo. možje navajeni skrbeti finančno za družino, večini se niti ne sanja koliko kaj za otroka stane. In koliko jih poznaš ki bi ženi dali npr. 300eur za tekoče stroške in je potem ne bi vsaj enkrat vprašali kam jih je dala? Po moje pade v nezavest če mu reče da rabi 30 eur za puder, pa 20 za maskaro…Mogoče se pa motim?
O življenju ne več nič, sploh o tistem delu, kjer začasno daš svoje potrebe in sebe na stran. Funkcioniraš na preprosti ravni preživetja. Obiraš solato v trgovini in sploh imaš do trgovk vzvišen odnos, kamor prideš hočeš biti opažena……ja punca ko te bo dobilo življenje, ti ne boš pripravljena, verjetno boš posegla po kemiji in se smilila sama sebi.
PS
Ne ti ne avtorica ne jaz nimamo garancije za pokojnino, kaj šele za kaj več.
[/quote]
A spet ti in ta tvoja solata? Hahaha.
Dej ženska, če si požrla že vso pamet tega sveta, raj nehi s takimi.
In ja, naj te spomnm, da o pokojnini sploh ne razmišljam. Imam čist druge plane oz cilje. Pokojnine tud avtorici nism omenjala, zato ne štekam zakaj mi jo ti omenjaš.
A spet ti in ta tvoja solata? Hahaha.
Dej ženska, če si požrla že vso pamet tega sveta, raj nehi s takimi.
In ja, naj te spomnm, da o pokojnini sploh ne razmišljam. Imam čist druge plane oz cilje. Pokojnine tud avtorici nism omenjala, zato ne štekam zakaj mi jo ti omenjaš.
[/quote]
A ti pa nisi pametna kraljica oz južna?Sploh ne znaš lepo pisat zmeraj se imaš za več in ljudi napadaš.Pa,da si lepa naravna itd…
Joj dej ne vtiki se za bv. Dej prejber si še 1x al pa tud večkrat če je treba, kaj je napisala in kaj sm ji odgovorila. Kdo prav da mora? To je njen lajf ja, zato me ne briga. Če pa pač neki ne ve, je pa fajn da se odgovori.
In ja, če ne bi bilo nič druzga, sm že parkrat napisala da bi tud za min delala. Bi pa intenzivno iskala naprej kaj boljšga, al pa se trudla oz borila za biljšo plačo. Ne misl da tud tuki kjer sm, da so mi dal kr tako na lepe oči plačo kakršno imam. Sm že kr takoj na razgovoru povedala kaj pričakujem in vse, da potem ne bi bilo kakšnih presenečenj. Veš, je treba znat tud govort, se tud pogajat da neki dobiš.
[/quote]
Hahaha pišeš ne vtikaj se.Ali ti se pa lahko? Sploh pa mnenje imam lahko zato smo tu mar ne?Aja pozabljam tebi ne sme nobeden nobene kritike napisat.
A ti pa nisi pametna kraljica oz južna?Sploh ne znaš lepo pisat zmeraj se imaš za več in ljudi napadaš.Pa,da si lepa naravna itd…
[/quote]
Sm kakršna sm. Če sm komu všeč ok, če nism tud ok. Tud men niso vsi všeč ,)
Sama seb sm pa itak lepa, pa komu drugmu tud, enim pa vrjetn tud grda….kaj čš, taki smo ljudje 😉
Hahaha pišeš ne vtikaj se.Ali ti se pa lahko? Sploh pa mnenje imam lahko zato smo tu mar ne?Aja pozabljam tebi ne sme nobeden nobene kritike napisat.
[/quote]
Vidš da ti branje ne gre, bo treba vadt 😉
A ni razlika med ne vtiki se, al pa ne vtiki se za neki bv kar sploh nism komentirala? Kr neki obračaš besede. Ma sej ti si še ena vseveda LOL
Sama sicer nisem pustila službe, sem ostala brez in sem doma. Mož zasluži dovolj, da mi ni treba it delat za minimalca, kaj več pa danes itak težko dobiš, sploh ko si nekaj let doma.
Nisem gospodinjski tip in sem vedno razmišljala tako, kot večina tu gor, ki komentirajo, damorajo imeti svoje delo in denar, a sem se nekako spopadla z novonastalo situacijo in zvozila.
Doma je vse poštimano, jaz skulirana in živimo zelo fajn življenje. Moram poudarit, da je za otroke odlina stvar, če je mama doma, jih zjutraj spakira v šolo, opoldan dočaka s kosilom, jim posveti svoj čas, se pogovarja z njimi, ja, saj se da vse to tudi, če je mama zaposlena, ampak je ogromna razlika, če je mama doma! Neprimerljivo in neprecenljivo, pa če gre za malčke, najstnike ali že srednješolce! Nekateri imajo srečo, da imajo babice doma, kar tudi odtehta, a mama je le mama…
Biti cenjen si je pa treba znat ustvarit.
Zase vem, da me ima družba za luzerko, me ne jemlje resno ali v stilu, kako je meni fajn, ko me mož preživlja, ampak meni je za taka mnenja popolnoma vseeno, okolica nima nobenega vpliva na moje življenje in se ne obremenjujem z njo.
Doma je pa vsem jasno, da če jaz naredim vse, njim ni treba, možu je marsikaj od riti odnešeno in on se tega konkretno zaveda, tako da jim moje gospodinjenje ni samoumevno, ampak znajo cenit. Je pa to stvar karakterja in stava, ki ga ženska zavzame, se je treba tega naučit, ne samo v situaciji, ko si finančno odvisna od moža, ampak na sploh v življenju, vedno prav pride, mislim da je to ena tistih stvari, ki je za žensko nujna!
Glede služb pa tako, nimam nič proti minimalcem, grem delat za 600€, če gre za dopoldansko delo od ponedeljka do petka, ki ne nosi nobene odgovornosti. Če delo zahteva več, potem naj bo tudi plača več. Trenutno je naše življenje tako, da bi moja zaposlitev nam prinesla dodatne stroške in to ne tako majhne, tako da od zaposlitve pričakujem, da pokrije te stroške in da nam še ostane vsaj za minimalca, ker kar je manj od tega, se ne splača.
[/quote]
To je vse super fajn, dokler otroci ne odrastejo, to pomeni, dosežejo starost nekje 20 let. Takrat jim ta krasna mama, ki je cel life posvetila ubadanju z njimi in gospodinjstvom, začne presedati. Ni treba, da to na glas povedo, večina se jih tega niti ne zaveda. Samo počasi se začnejo razni problemi in konflikti, ženska pa na enkrat ugotovi, da sploh identitete nima. Kaj misliš, da bojo otroci večno ‘otroci’? Zelo hitro bodo odrasle osebe, ki ne bojo več ne potrebovali ne hoteli ‘pogovorov z mamico’. Vidva z možem pa – kaj? Praznina, ki jo bo težko zapolnit. Poznam takih primerov nič koliko. Vse štimalo super, dokler niso otroci začeli iz gnezda letet. Potem je dedcu presedla v domači kot zavlečena baba, njej pa dec, ki je mislil, da itak on vse nadzoruje.
Je že luštno, ja, se odreči bitkam, ki jih je treba izbojevati v svetu, razvoju in trudu pa dom pedenat – dokler te rabijo. Ko te nehajo rabit, je konec radosti. Zato vsem ženskam, ki ste v taki situaciji, polagam na srce – delajte na sebi, izobražujte se, če ne drugega, delajte nek razvoj, ker poznam od blizu cel kup takih ‘idil’, ki so z odraščanjem otrok postale pekel. Za oba, moža in ženo.
Če misliš da bo vama delovalo., ok. Zase vem, da nikoli ne bi dovolila, da me nekdo živi. Dokler je ljubezen vroča je vse ok potem se pa kmalu razvije služabniški odnos s strani ‘prinašalca’ denarja, pod čast mi je, da bi moža prosila za denar in mu polagala račune za vsak nakup. Dedci z leti postanejo bolj tečni, ne manj. Pol pa očitajo, kaj delaš vsak dan, lenoba itd. V to bi šla samo, če bi mi mesečno nakazoval sredstva na račun, do katerega bi imela dostop le jaz. Poleg tega si s tem da tudi jaz delam lahko privoščimo več, tudi to, da je mož doma ob spodobni uri in da imajo tudi otroci kaj od njega. On pa od dneva.
Zdravo
Super zate, da si vesela.
Bila na istem kot ti. Moz se danes zasluzi dovolj, da lahko prezivi 5 clansko druzino.
Ampak… po 6 ih letih sedenja doma – midlila sem kolk mi je dobr – sem dobila obisk tete, ki je celo zivljenje bila doma.
Ves kaj mi je rekla?
“Pejt delat! Pejt delat karkoli in vej, da je to tvoj dnar. Vse je super 10 let. 20 let. Ampak prides do trenutka, ko se zaves, da si odvisen. 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} odvisen. Da ti drug odmeri denar za cevlje. Ni fajn obcutek. Iz dneva v dan si manjsi in manj vreddn. Zase, ce za druzga ne. In se v depresiko pades in niti ne ves! Pejt delat! Pa ceprav samo za drobiz – bos vedla, da je ta drobiz tvoj!”
Nisem jo cist razumela. Kaksna depra?
In se mi ponudi zacasno delo. In grem.
In kaj ugotovim?
Da sem bla ze kr neki casa v depri pa sploh vsdla nisem! Do tega kar je teta govorila sploh se prisla nisem!
In me poklice, ko je zvedla, da delam.
Mi je samo rekla, da je to najpametnejsa odlocitev!
In ves kaj? Uzivaj malo, potem pa pejt delat 🙂
Tole o depri bo pa po mojem mnenju res kar držalo.
Tudi moja mama, ki je ostala z nami otroci doma, je po nekaj letih počasi začela postajati nekako vedno bolj otopela. Nikoli ne bi rekla, da je bila depresivna. Niti pomislila nisem na to. Ko zdaj pomislim, pa je verjetno šlo res zato. Seveda se je počutila vedno bolj ujeto (in tudi vedno bolj odvisno). Vse, kar je bilo v zvezi z denarjem, je morala slej ko prej govoriti z očetom oziroma upravičiti svojo porabo – včasih skoraj kot mi otroci.
Prepričana sem, da sta z očetom na začetku zadevo z dobrimi nameni začrtala povsem drugače. Počasi pa ji je po mojem mnenju odtekala življenjska energija, saj je bila nekako postavljena v vlogo vzdrževanega otroka. Kot najstnica sem razmišljala, zakaj se ne postavi bolj zase. Še kot odrasla je nisem dobro razumela. Mi je dalo tvoje pisanje misliti. Mama je bila verjetno po dveh desetletjih že krepko v depri. Ne sicer v klasični obliki, ker bi to opazili, ampak taki čudno zahrbtni, ki je potekala tako počasi, da je postajala kot del njene osebnosti.
Hvala za tvoje pisanje. Mi je odprlo oči, da bolj razumem. Pa mogoče bo pomagalo kakšni ženski, da pravočasno spregleda. Se s takimi zadevami res ni za igrati, ker imaš pa le eno samo življenje. Res verjetno ni ravno šala, da najprej misliš, kako dobro voziš skozi življenje, potem pa lahko morda tudi prepozno opaziš, da življenje v resnici vozi tebe (pa ne najlepše).