Meni je pod častjo da po 16 letih šolanja ostanem doma in prosim moža za plačilo vsakega štumfa ki si ga kupim. Toliko vlaganja staršev v šolanje da bi zdaj igrala čiatilko doma, ni šans.

Ena moja bivsa bi se sveze doktorirana raje posvetila najinim bodocim otrokom. Pa gospod ni bil za to. Je sel raje MGTOW. Zenske boste se boga molile, da vas bo kdo hotel za kaj vec kot praznenje jajc.

Jaz bi tako žensko napodil od hiše!! To je čista lenoba! Kaj si ve ženske (nekatere tu gor, ki se strinjate z avtorico) mislite, da je nam moškim prav veselje hoditi v službo? Tudi mi bi radi bili kdaj doma vsaj en teden skupaj, pa ne moremo. Kolikokrat bi radi pustili službo, pa ne moremo, ker če ne bomo pocrkali od lakote … ampak ženske, ki si mislijo, da bodo tiste štiri ure na dan doma delale na polno, da bodo za deda koristne, ste se malo zmotile! Avtorica bi rada uživala življenje, ne mara, da ji kdo komandira, ne mara, da kdo to in ono … ona hoče samo uživati življenje, hoče svojega moža/fanta pocukat stalno za rokav, ko bo rabila si nove čevelčke kupupit, novo torbico, novo šminko itd. Jaz financ minister ne bom nikoli svoji ženi, zato sem ji lepo rekel že na samem začetku, da bova oba delala, dokler bo nama zdravje služilo dovolj dobro, da bova še sposobna hoditi v službo.

Avtorica, kaj če bi midva postala par? Ti bi hodila v službo, jaz bi pa doma bil. Sem takoj za. Nareto bi isto bilo vse. Pa ne samo to … ti bi 9 ur na dan bila od doma, jaz pa bi v štirih urah vse pospravil, vse spucal, skuhal, še v trgovino šel … pa ostale štiri ure doma v luft noge držal, ko bi ti prišla domov. Tistih zadnih nekaj minut, preden bi domov prišla, pa bi nekaj na polno delal, da bi videla, kot da delam že cel dan … Če se strinjaš, mi piši na [email protected].

Ena moja bivsa bi se sveze doktorirana raje posvetila najinim bodocim otrokom. Pa gospod ni bil za to. Je sel raje MGTOW. Zenske boste se boga molile, da vas bo kdo hotel za kaj vec kot praznenje jajc.
[/quote]

Ti si neke vrste slepec.
100 + let nazaj so ženske opravljale domača dela in družine so bile številčne. Nataliteta je samo rasla. Danes jih je polovica zaradi takšnih tipov kot si ti zamorjenih in nezadovoljnih.
Problemi se vidijo drugje, druge rase in kulture nas zamenjujejo.

Tukaj in v ZDA se hočemo zaščiti z nekaksnimi zidovi. To pa ne bo šlo. Bog vesolje to zemljo ponuja tistemu, ki se bo bolj veselo plodil in ne takšnim. kot si ti.

Ti si neke vrste slepec.
100 + let nazaj so ženske opravljale domača dela in družine so bile številčne. Nataliteta je samo rasla. Danes jih je polovica zaradi takšnih tipov kot si ti zamorjenih in nezadovoljnih.
Problemi se vidijo drugje, druge rase in kulture nas zamenjujejo.

Tukaj in v ZDA se hočemo zaščiti z nekaksnimi zidovi. To pa ne bo šlo. Bog vesolje to zemljo ponuja tistemu, ki se bo bolj veselo plodil in ne takšnim. kot si ti.
[/quote]
Marsikaj je bilo pred 100 leti drugace kot je danes. Slepec je tisti, ki tega ne vidi. Ne tisti, ki vidi in se odloca v skladu z NOVO realnostjo.

Meni se zdi pa to super. Ce bi imela dovolj poguma, bi tudi sama sla v to. Pa sem zelo izobrazena… Tko pa se matram v zahtevni sluzbi za povprecno placo, rihtam bajto in otroke (to skupaj z mozem delava), zvecer pa padem v posteljo. Ce bi bila doma, bi hotela, da mi moz nakaze mesecno ‘placilo’ zaradi socialne varnosti, v miru pa bi nato poskrbela sebe, moza in otroke, bajto in vrt.

V toliko delih sveta to brez problema funkcionira, le Slovenke imamo vcepljeno v glavo, da moramo garati kot nore cele dneve. Trapasto, res. Zivi se samo enkrat…

Ena moja bivsa bi se sveze doktorirana raje posvetila najinim bodocim otrokom. Pa gospod ni bil za to. Je sel raje MGTOW. Zenske boste se boga molile, da vas bo kdo hotel za kaj vec kot praznenje jajc.
[/quote]
to, da vzameš tableto. Za njeno učinkovitost je pomembno, da jo popiješ vsakih 8 ur, ob točno določenem času. Če si en odmerek izpustil, ob uri vzemi dvojni odmerek. Čeprav se morda počutiš bolje, je treba upoštevati predpisan čas zdravljenja.
Pa srečno..

poznam tudi jaz kup takih zgodb. Celo ni vedno novi model, samo naveličanost in življenje drug mimo drugega s tem dodatkom, da moški plača samo še stroške, soprogi ne da nič. Tako da mora že kar v letih zdaj se udinjati ta gospa povsod, za golo preživetje, o penziji pa ne more niti sanjat z nič delovne dobe.

Saj je bilo pri nas pred leti enako. Le zakaj so ženske “navalile” da hočejo službe, izobrazbo, volilno pravico? Hm, hm, hm?
Dajmo še uveljavit da bo za ženske obveznih samo 4 leta O.Š., saj kaj pa rabimo več. Vse ostalo je škoda denarja.

Saj je bilo pri nas pred leti enako. Le zakaj so ženske “navalile” da hočejo službe, izobrazbo, volilno pravico? Hm, hm, hm?
Dajmo še uveljavit da bo za ženske obveznih samo 4 leta O.Š., saj kaj pa rabimo več. Vse ostalo je škoda denarja.
[/quote]

Kej sem pa to napisala? Ti kar po svoje nekaj interpretiraš… JAz zase pač vem, da bi mi zelo ustrezalo, da bi tako živela, vsaj dokler so otroci majhni. Jaz bi se posvečala raziskovalnemu delu par uric na dan, za mojo dušo. Tako pa živim stresno, v nenehni naglici in pogosti živčnosti. Nismo se ravno razvili kot družba a ne?

Za začetek bo to, kar sem napisala v prvem postu, v redu. Saj nisem še tako daleč, da bi morala razmišljati, kaj pa če me vrže ven, mi nič ne privošči itd. Glejte, pač ni služb v mojem fohu. Kaj naj naredim drugega, kot iščem? Razlika je samo v tem, da med iskanjem ne bom delala za minimalca kot do sedaj. In pač ne bom vzela prve službe (za minimalca), ki se mi bo pokazala.

Cista provokacija je tale post.. zelo slabo skup spacan. Nekomu je dolgcajt.

To se mi zdi ok. Več ljudi bi moralo razmišljati, da ne bi delali za minimalca. Naslanjanje na partnerja na dolgi rok pa ne. Saj večina služb je res ena beda, ali finančno ali pa ti izpije veliko energije, a odvisnost od drugega in nesamostojnost pa še večja.

[list=][/list]

Ni nujno, da je provokacija. Je kar normalna dilema. Če bi bila sama v opisani situaciji, bi verjetno razmišljala podobno.

Srečno, uživaj.
Jaz bi bila preveč živčna za kaj takega. Stalno bi me skrbelo, kaj pa če se čez 10, 20 let ločiva. Kaj če se mu kaj naredi. Jaz pa brez delovne, brez izkušenj. Kdo me bo vzel? Kaj bom delala. Tudi univ.izobrazba po 20-ih letih nedejavnosti ne pomeni nič.
Vidim pri prijateljici, sicer malce bolj zapravljivi, kako jo mož včasih napizdeva, če se mu zdi, da je preveč zapravila. Pa za vsako malce večjo stvar ga mora prosit za denar, ženska pri svojih 50-ih! In denar pri njiju sploh ni problem, on služi petmestno cifro na mesec.

Skrajni cas je ze, da tudi moski pred poroko, in resno zvezo na splosno, zacnemo rutinsko razmisljati v smeri kaj bi/bo prinesla locitev. Ker zenske to vec kot ocitno se kako razmisljate. In ne le to. Celo obnasate se tako kot, da se boste v prihodnosti locile.

Saj ne srečaš prav veliko moških, ki bi se odpovedali lastnemu dohodku ali življenje celo zastavili tako, da bi bilo vse imetje na ženo ali celo na njene starše pisano. Taki kalibri bi sicer morali malo vnaprej razmišljat, kaj bo v primeru, da se nekaj usodno spremeni, se strinjam.

Že sama miselnost, da se šlepaš na nekoga drugega, je meni nepojmljiva. Dokler sem zdrava in pri močeh, lahko preživim sama sebe – da se prepustim na milost in nemilost in se natovorim nekomu na pukelj samo zato, ker “ni dobrih služb”, je noro. Sploh ne zastopim, da to komu lahko pride na misel.
Razumem samo kmetije – tam je dela kolikor hočeš in je služba prej ovira, pa še dejansko se nekaj ustvarja s tistim delom. Ali pa da ostaneš doma nekaj let, dokler so otroci predšolski – to bi še nekako razumela.

Nujni sestavni del takega nacina je placevanje neke oblike rentnega zvarovanja za zensko, ki ji bo ne glede na razplet omogocila vsaj normalno starost.

Samo merkaj da se te desc ne bo naveličal in te odpikal potem boš pa videla p r a s c a.

Se strinjam samo delno. Delaš kar precej.
Recimo, da ti to vzame min 6h (večinoma več) kuhanja, pospravljanja, likanja, čiščenja/ dnevno. Po ceni (na črno) 8-10h/h, to znese nekih 60eur/dan. Povprečno (ponavadi več) 20 dni = 1.200 eur. To je tvoja ‘mesečna plača’ – ki je uradno ne dobiš, servirano pa dobiš tudi očitke (ali pa vsaj mentaliteto/razmišljanje), da nič ne delaš.
Nisem prepričana, da se splača.

Recimo da desc v takšnem primeru zapusti ženo, ima 2 otroka. Verjetno ne bo pustil da otroka odraščata naprej v revščini? Mora potem tudi ženi plačevati kakšno preživnino?