Kaj dosti se v komentiranje ne bom zapletala, imam pa predlog. Mlajši moški so zelo iskani pri pomoči starejšim, nekaj denarja je pa le. Vem, ker se s tem ukvarjam tudi sama, žal redne službe ne dobim, si pa pomagam z občasno pomočjo, izdelovanjem določenih stvari,… Za legalno kritje si lahko pomaga z ODD.

Ej, a ti ni nerodno, da se tako malo ceniš in se primerjaš s tem mladim človekom. Ti imaš faks več kot 20 let službe imaš delovne navade, halooooo?????? On ni končal od dveh, nobenga faksa. Ne dela nič. Drugil bolje preberi.

@ ojojoj oprosti, ampak ti si eno teslo !

katera dva študija je začel tvoj sin, da ni dokončal. V večini primerov je danes študij mala malica v primerjavi z iskanjem zaposlitve. Naredi vsak, kdor študij resno vzame. Zatakne pa se po Diplomi, po izgubi statusa. Takrat te naenkrat nihče noče.

Zdaj se na veliko išče (v vukojebini predvsem) pomoč pri delu z lesom.

Naj povpraša naokoli. tega ne bo našel na internetu. Malo vključitve v real life predlagam.

dela pa se za 4 do 6 € na uro plus malca.

Moj komentar ni namenjen osebno avtorici, ampak moram reči, da razumem njihovo situacijo.

Sama imam 21 let, delam hkrati dva faxa, da bom po obeh diplomah le imela kar se da širok spekter znanj. Živim doma in imam resnega fanta, ki je tudi še študent. želiva si svojega gnezdeca, družine, … a kaj, ko ne moreva. Doma pomagam kolikor se da, a vseeno vedno čutim težo lastne krivde. Da ne morem sama poskrbeti zase. Sama (in vem da nisem edina) si včasih niti ne upam razmišljati kaj bo z mano septembra, po zagovoru diplome, ker enostavno ne vidim prihodnosti. Lepo hodim korak za korakom iz dneva v dan in pojma nimam ali se mi bo trud obrestoval. Vsak se želi dokazati družbi, da je sposoben, delaven, da je samostojen…in ko se ti zdi, da v družbi ni prostora zate…hja, razumem toliko mladih, ki storijo samomor. Vsak se pač trudi po najboljših močeh, zato pač včasih moraš gledati svet skozi rožnata očala, ker drugače je s tabo konec.

Verjamem, da to niso problemi le naše generacije, nas ”mladih”; verjamem, da se vsaka generacija počuti (ali se je v kakšnem obdobju), počutila enako. Škoda, da velikokrat samo pljuvamo čez druge generacije, namesto da bi premagali predsodke in si med seboj pomagali.

Draga moja uponpilani !

Kako podobno sliko vidim v mojem življenju. Ko sem prebrala vse odgovore na tvojo predstavitev družine, sem našla veliko podobnosti z mojo družino.
Imam sina, ki je star 35 let in živi doma. Vpisan je na zavodu za zaposlovanje, ima tri srednje izobrazbe različnih profilov in le nekaj let delovne dobe. Iz dneva v dan je bolj kruto, da ga preživljava midva z možem, ki imava borne pokojnine.
P nisem nikoli pretiravala s kakšno potuho. Delali smo vsi in tudi on je moral marsikdaj poprijeti za kakšno fizično delo. Tudi zaposlil se je po dvajsetem letu in potem je šlo podjetje v stečaj ter še naslednja podjetja, kjer se je zaposlil in tako se je nadaljevalo. Na zavodu ga pošiljajo na razne tečaje, ki jih jaz sploh ne odobravam, saj so le izguba časa in metanje denarja stran. Seveda so tam zaposleni takoimenovani svetovalci, ki učijo brezposelne, kako naj najdejo službo.
Sedaj sem že prav obupana, ko ga poslušam, kaj mi pravi. Mož se jezi name, jaz se jezim na moža, tudi dekleta nima in tako životarimo v naši hiši brez upanja na boljšo prihodnost.
Ne vem na koga naj se jezim ali na državo, ali nanj ali na sistem, vendar počasi spoznavam, da je situacija prav v naši državi brezupna, saj je na našem področju kar nekaj takih primerov.
Sedaj pa bi prosila, če bi mi kdo povedal, kam naj se vpiše za pomoč pri delu v gozdu, kje na postojnskem. Saj je pripravljen pomagati, le , da bi bilo delo res oprijemljivo, in da bi trajalo nekaj časa.
Hvala UPOLPILANI, ki mi je nekako pomagala zadihati in vsem za morebiten nasvet !

Glede dela prek interneta ima zelo prav, saj se da res dosti zaslužiti s tem. Edino mogoče še ni srečal pravega posla oz. ljudi.

Kriza 2014

Na prvi strani Mona je odprta tema o zaposlovanju v gozdarstvu.
“Zavod za gozdove” je pravi naslov. Tako pišejo…

V našem kraju je (že par let nazaj) mlad fant odprl firmo (s.p.) za delo v gozdu, sečnja in sprava lesa.
Ima svoj kamion in stroj za sečnjo. Je zelo zadovoljen z delom in zaslužkom.

Prisilili ste me k prvemu komentarju na temu portalu, čeprav ga spremljam že nekaj časa.

Torej, na eni strani imamo 30-letnika, ki si išče službo, je delaven doma, ni zapit, ni na drogah, ne krade/izsiljuje denarja…

Na drugi strani imamo komentatorje, ki bi ga vrgli iz hiše, se za vse življenje skregali z njim, od njega zahtevali denar in podobno.

V sredini je mati, ki se ne more odločiti, na katero stran naj se postavi.

Mislim, da ni treba veliko, da vidimo, kdo je tukaj “nor”.

Možni scenariji:
– Pustiti tako kot je: Življenje bo še naprej potekalo po ustaljenih tirnicah, mogoče čez čas kje kapne kakšna služba, ali pa punca (posledično pospešeno urejanje življenja in spet: služba)

– Postaviti ga pred hišo: Prisiljen bo v opravljanje najbolj umazanih in ponižujočih del (če predpostavimo, da si res išče službo, a jo ne najde*), kar naenkrat se mu življenje popolnoma spremeni in tega ni navajen, pomislil bo na to, da doma ni več zaželjen, zamislil se bo nad svojim življenjem, zbilo mu bo samozavest, zgrabila ga bo panika, mogoče zabrede celo v odvisnost.

– Pomagati mu do službe: Pomagajte mu do službe, poizkušajte kaj v podjetju, kjer ste zaposleni, vprašajte svoje prijatelje, karkoli. Med tem časom, naj si dobi status študenta (vem, žalostno) in naj dela preko napotnice.

Kaj dosti izbire nimate, predvsem bi se na vašem mestu prepričal, da res išče službo, ter mu tudi sam zrihtal kakšen razgovor, da vidiš, če je sploh resno zainteresiran. Vsekakor pa se ne obsojajte in obupujte, ker po opisu sodeč še zdaleč ni kritičen primer, le sreče pač nima.

Tisto zahtevanje denarja za položnice ipd. pa itak nima smisla, razen če hočete netiti sporav družini.

Lp.
23- letnik

Ja, tako razmišljate. Pustimo, kot je, če gre kaj narobe, bodo itak DRUGI krivi.

Se strinjam, da je treba pogledati in pomagati do razgovora z morebitnim delodajalcem.
Toda kriza je v državi. Iz lastnih izkušenj vem, da sem šel na zavod za zaposlovanje, kjer sem vpisan že pet let ter prosil za službo. Tam so me napotili do delodajalca. Delodajalec me je poslal na zavod za zaposlovanje. Po prošnji in vpisu za delo preko javnih zaposlitev sem šel na zavod za zaposlovanje, od tu so me poslali k delodajalcu, delodajalec je že zaposlil nekoga iz sorodstva z utemeljitvijo, da potreebujejo za ENOSTAVNA dela UNIVERZITETNO izobrazbo.
Tako, krog je sklenjen … od zavoda za zaposlovanje do delodajalca, od delodajalca do zavoda za zaposlovanje.
Mislim, da je velika luknja v državi. Kje naj se zaposlim na tak način, kje naj si ustvarim nek status, kako naj preživim sam sebe. Saj ne, da obupujem, saj dobi sem pa tja kakšno delo, vendar nek red bi moral biti. En sporazum med zavodom za zaposlovanje in med delodajalci bi MORAL biti, če že imamo svojo državo SLOVENIJO.
Veliko je govora o izpisanih, o zaposlitvah tujcev, pomoči za mlade Slovence pa je ni. Najraje bi nas izbrisali.

Spoštovani bralci !

Še enkrat bi prav lepo prosila, če kdo ve na koga bi se obrnili za delo na Zavodu za gozdove.
Za tisto delo za navadne delavce, ki bi čistili gozd, vlekli polomljena drevesa iz gozda, umikali podrta drevesa s cest, tista enostavna dela, ki se jih s stroji niti ne da opraviti.
Za sanacijo prav gotovo niso potrebni samo strokovnjaki ampak tudi navadni fizični delavci, ki so pripravljeni opravljati enostavna fizična dela.

Hvala za vse nasvete in še za morebitni pravi naslov.

http://www.zgs.si/

Odvisno pod katero območno enoto spadaš…

Spoštovani !

Kar nekaj časa sem iskala po internetnih straneh Zavoda za gozdove, da bi dobila ustrezen naslov oziroma osebo na katero bi se bilo dobro obrniti, da bi se dobilo ustrezno zaposlitev za pomoč pri sanaciji naših gozdov, vendar sem spet pristala na Zavodu za zaposlovanje, kjer pa pravijo, da so že uredili določene skupine za to delo in sicer iz oseb, ki imajo ustrezno izobrazbo in so vpisane na Zavodu.
Če bi mi kdo znal posredovati ime osebe, ki je pristojna za organizacijo dela in s katero bi se bilo potrebno dogovoriti za delo, bi mu bila zelo hvaležna.

Pa dajmo po točkah. Nobenega kontakta ne boš našla na internetu. Na Zavodu bodo to uresili takrat, ko bo že vse mimo.

1. Dvigneš rit iz stola, ki stoji pred računalnikom.

2. Greš do prvega kmeta, ki ima gozd (večina kmetov gozd ima).

3. Vprašaš, če rabi pomoč pri spravilu lesa.

4. Če reče da ne rabi, greš do naslednjega. Ali pa ga celo vprašaš, če pozna koga, ki bi potreboval pomoč.

Lahko greš samo na daljši sprehod.

Če si uporaben te še povabijo, če nisi pa te ne vabijo več.

SAMO LASTNA SAMOINICIATIVA TE LAHKO POTEGNE VEN.

Nihče drug te ne bo osrečil z delom.

Pozdravljena avtorica teme.

Sem isto star kot tvoj sin, brezposeln.
Od 19 leta sem delal “redno” preko ŠS, že prej od 15tega leta pa med poletnimi počitnicami. Do 28-tega sem redno delal, sedaj pa sem že več kot leto dni na zavodu. Podobno kot tvoj sin, ne pijem, se ne drogiram, ne kadim, znam opravit veliko gospodinskih del, tudi zunaj hiše, košnja, vrt,… nisem nesposoben. Tudi lenuh nisem, čeprav verjamem, da marsikdo v moji okolici sklepa, da sem. Ljudje se sprašujejo kaj počnem cele dneve doma, zakaj ne grem v službo.
Trenutno je 130.000 ljudi brezposelnih, služb pa manj kot 1000. Kakšne, si poglejte, veliko je takšnih, kjer primankuje kadra, jaz osebno nisem medicinska sestra, še manj zdravnik, tudi inženir ne, največji hec je, da zahtevajo nevem kakšne izkušnje in stvari, kjer avtomatsko ogromno ljudi odpade.
V enem podjetju sem 2 meseca pred razpisanim rokom izvedel za prosto delovno mesto preko vez. Do konca roka je prispelo 500 (da, petsto) prijav, brez, da bi bilo to mesto kje objavljeno! Kdo je to mesto dobil nevem, verjetno kak sorodnik direktorja ali podobno, moja veza v tem podjetju je bila zelo “dobra” pa vseeno nisem imel šans!

Imam tudi 2 slabi izkušnji, kjer sem ostal brez plačila za delo, vendar ne obžalujem ničesar in tudi ne jokam nad usodo, k sreči vse sprejmem kot izziv.

Službe ne iščem več aktivno, ker po moje nima smisla, širim krog znancev,in iščem preko njih, igram športne stave, malo se ukvarjam s kmetijstvom, stisnil sem stroške na minimum, ukinil ves “luksuz”…in nekako pridem čez mesec. Vse prošnje, ki sem jih poslal preko borze in agencij so bile zavrnjene, tisti, ki pa so mi dali priložnost, so mi jo zato, da so me nategnili. Vsega javno ne bom pisal, recimo samo, da se dogajajo svinjarije.

Kar se tiče ukrepanja avtorice;
Če vaju z možem situacija moti, potem je edino pametno ukrepanje komunikacija. Pogovorite se, vprašajta sina kaj misli, kje išče delo itd. Če zasluži nekih 100 eur občasno, potem nekaj dela in se trudi. Verjamem, da tudi njega situacija zelo moti in je brez volje, ker bi se rad osamosvojil, pa ne gre! In bolj ko pritiskata nanj, slabše bo, bolj se bo odaljeval od vaju. V tem zmešanem svetu mu vsaj vidva stojta ob strani. Že tako je verjetno dosti hudo, ko gleda znance in prijatelje, ki so uspešni in so jih razne veze postavile na določena mesta ipd…..

Uspešno razrešite situacijo
Lep pozdrav

Draga avtorica,

ne oziraj se na negativne komentarje drugih. Najlazje je obsojati in kazati s prstom, to znamo vsi, resiti problem in resiti ga tako, da imata obe strani kaj od tega, pa ze ni vec za vse. Sicer pa tepez po tuji riti tudi nikoli ne boli, ne? Verjamem, da ti je tezko in verjamem, da tudi njemu. Mi smo imeli letos podoben problem, brat, ki je star ze skoraj 30 se je pripojil k maminrm krilu, odkar je izgubil zadnjo sluzbo. Mama ga je vzela pod streho in obljubila, da bo pomagala, dokler se ne postavi na noge. Nima niti minimalne place. Placali smo mu vse dolgove i n tekoce stroske. Brat je dobil sluzbo, pa zamenjal, pa se enkrat in se enkrat, prispeval pa ni niti evra. Nikoli odnesel smeti, bog nr daj pomil posode. Tako se je vleklo skoraj 5 let. Vmes je se pripeljal punco domov, ki je jedla, pila, se tusirala na nase stroske. Prispevala seveda tudi ni. Mami je, hvala bogu, pocil film in odlocila se je za miren pogovor, mu povedala, da teh stroskov sama vec ne more kriti in ce bi lahko prispeval kaj. On seveda ne more, ker mu kronicno primanjkuje denarja. Pa je rekla, naj gre v svoje stanovanje, ce je morda ceneje in poba se je v mesecu dni odselil in mu zdaj ne manjka cisto nic. Je pa seveda mama tista grozna, ki ga je pri 30odstavila z dojke.

vojska je samo do 24.leta baje.

s tako situacijo ki se sooca avtorico je okoli mene na ducat. mladi od 24-30 :)[/quote]

V službo v vojski res jemljejo samo do 25. leta, na 3 mesečno usposabljanje pa tudi starejše. Preverjeno. Situacija je res zaj., kar pa ne dopušča dejstva da mladina pri teh letih samo greje stole pred računalniki. Tudi doma se najde dovolj dela ki ga je treba postorit. In še enkrat : starši niso doživljenjska socialna ustanova.[/quote]

Zaposlitev je do 25, trimesečno usposabljanje pa do 27. Njen sin je 29, tako da ne pride v upoštev. Mogoče gre lahko kvečjemu za rezervista, ampak bi mu to znalo škodovati pri iskanju službe, ker ni vsak delodajalec pripravljen tolerirati odsotnosti. Pa tudi plačano je res res malo.

Pa še res je – bluzi! Če bi tvoj sin iskal službo bi jo našel 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ker je star 30 let jo bi lahko našel že pred krizo ko je bil star 22 in je uvidel, da tudi z drugim študijem ne bo nič. To je bilo leta 2006 ko o krizi pri nas še ni bilo govora. Dokler bo sedel doma v svoji sobici za compom tudi službe ne bo. Nateraj ga ven med prijatelje. Vendar nikjer ni nič napisanega, da jih ima tudi punce nisi omenila, torej je možno da je gey in se izogiba družbe ker še ni razčistil sam s seboj. (nimam nič proti geyem da ne bo pomote je pa to težko psihično sprejet samega sebe)
V družbi se dobi prej službo več kot poznaš ljudi več možnosti imaš. Res je v gozdovih je zdajle dela več ko preveč rok za pospravilo pa kratek. Če ste res doma nekje izven bo delo dobil pri prvem kmetu. Če bi bil moj ga pošljem kmetu tudi zastonj samo za malico.
Imam otroke tudi velike.

Dobri človek- se strinjam- jaz vas lepo prosim, da mi sporočite naslov tistega kmeta.

Moj sin gre skoraj vsak dan kam na razgovor in rezultat vsega je nič. Njegovo dostojanstvo je prav blizu nule.
Pa ni prizadet samo on, ampak smo vsi, saj nas -našo družino- že okolica gleda postrani in se nas dobesedno izogibajo tudi tisti, ki so nam bili prej prijatelji.
Vam povem, da je to tako ponižujoč status, da se ne da z besedami povedati.

Hvala za morebitno odgovor !

Če nimaš veze z nobenim podjetjem je verjetno bolje da vlečeš status in diplomiraš šele potem ko v kakem podjetju že nekaj časa delaš in te je pripravljeno redno zaposliti. Preko javno objavljenih razpisov boš zelo težko prišla kam.
Pač živimo v taki državi, kjer so mladi bodisi brezposelni bodisi delajo preko študenta – to je delo brez dopusta, bolniške, stroškov prevoza, porodniške…, ampak verjetno je druga opcija že zmeraj boljša.

vidi se res da fant ni baraba.zato ne bodte pametni kak bi vi svojga sina pred vrata postavl.bil sem na istem kot ta fant, resnično na istem, tudi men so doma težili, vendar na koncu so mi pomagali najti službo, tudi jaz sem bil pri 29 brez delovne dobe.nakar sem pri 29letih dobil službo,.sedaj sem star 36, živim za sebe in imam 2 leti staro hčero in še nikoli se nisem bil tako srečen.zato starši vem da je teško, resnično vem, vendar stojte mu ob strani.vi ki pa ga kritizirate, namesto tega da ste tolk pametni, naj raje gospa pove iz kod so, in potem združimo moči in se raje pozanimajmo če bi se le dala dobit kje kaka služba za tega fanta.verjetno si tudi on želi najti punco in enkrat imeti družino, vendar brez službe ne gre.ZATO RAJ NEHITE VZGAJAT TUJE OTROKE, KER VSI VEMO DA JE NAJLAŽE VZGAJAT TUJE OTROKE.Mislim da je bolje da mu pomagamo če lahko.sam sem bil na istem, oziroma še slabšem.starši ne obupat, pomagajte mu.če nebi bla ta država tak gnila kot je, bi tudi vašfant že imel službo.lp

Ja, bluzimo in zabluzeni smo najbolj tisti, ki smo lastne otroke vzgojili. Nadpametni pa so tisti, ki jim to ni uspelo in so njihovi sončki luzerji, ki se jim dogaja strašna krivica. Kako tipično.
p.s. Vsem resno svetujem, da se naučite osnov jezika, ker vsaj jaz vsako prošnjo za delo, ki je spisana s tako osnovnimi napakami, odložim samo še v okrogel fascikel…