Imam odraslega sina brez zaposlitve. Trdi, da ne dobi službe, da ga povsod zavrnejo.

Pred časom pa mi je znanec povedal, da se pri njem ni hotel zaposliti.

Komu naj verjamem’?

Nikomur.

Saj vem, da je s privatniki težko. Prav ta človek, ki ima obrtno delavnico in v njej zaposlenih nekaj ljudi in bi potreboval še več ljudi ampak” zaposluje” svojo svakinjo, svojo ženo, sestr, ki nimajo veze o dejavnosti, ki jo opravlja ampak jima le teče delovna doba.

Tisti ljudje, ki jih ima, pa delajo kot črne živine cele dneve za borno plačilo. Tako sem namreč slišala.

Meni pa je rekel, da mu je moj sin rekle, da raje deobiva socialno podporo, kot da se zaposli pri njim.

Meni je hudo, ker imam nezaposlenega sina in govorim, da ga nihče ne sprejme, ta obrtnik pa širi take govorice.

Sama ne vem, kaj je res in kaj ne.

Kakšne pogoje dela pa je ta ponujal? Zdaj, če bi tvoje sončece rad z OŠ izobrazbo 2k neto na mesec, da se malo pokaže v službi 4x na teden, ko mu zapaše, je eno – če si tale znanec domišlja sužnja na črno za polovico minimalca za 16h delavnik napornega (psihično, fizično) dela z neplačano 3mesečno prakso in “mogoče, če bom zadovoljen”; je pa drugo.

Veliko je zdaj tudi “delodajalcev”, ki pričakujejo, da boš sam odprl s.p. in delal, ko njim zapaše – razumem, da si marsikdo ne more privoščiti imeti zaposlene, samo to pomeni, da so prispevki na delavcu, ki si jih tudi ne more kar tako privoščiti – kakšne so stiske ali namere pa nikoli ne veš.

Malo premisli kakšni so bili pogoji dela – zaposlitev in suženjstvo na črno ni isto.

Oh jej. A ta sin še ni odrasel?

Od kdaj morajo mame iskat službo sinu?

Predvsem pa zakaj in komu mora mama razlagat, da njen sin nikjer ne dobi službo? A se ta možakar ne zna sam pogovarjat? Je debilen in se mora mama pogovarjat zanj?

Ja res sem dolgo čakala da bo dobil kakšno delo. Ampak on pravi, da zaposlujejo samo po vezah in poznanstvih.

Ali pa te hočejo za “sužnja” in te po kratkem postopku vržejo iz službe in zaposlijo drugega. Tebe pa naredijo za nesposobnega in omejenega.

Še sama ne vem, kaj naj naredim.

Ne navsezadnje je le moj sin.

Če si vztrajen in prilagodljiv, čez čas že dobiš službo. Tudi brez vez in ne le suženjske za minimalca. Važno je tudi, kaj kot kandidat lahko ponudiš. Ne le izobrazbo, tudi znanja, izkušnje. Dobre kadre snubijo podjetja že med študijem. V določeni stroki se tudi ve, kdo je dober in ga snubi konkurenca.

Če je tvoj sin še mlad, išče službo šele par mesecev, se trudi oziroma konkretno pošilja prošnje, skuša pridobiti kakšno novo znanje, ta čas doma prevzema del svojih dolžnost, je bil že prej odgovoren dijak ali študent, mu verjemi, ga razumi in pomagaj.

Če pa je 30+, že več let brez službe, zadovoljen s socialko, brez ambicij in ciljev, se brez obveznosti pajca v hotelu mama, je že prej luftal in se komaj prebil skozi šolo, pa si lahko prepričana, da je vzrok v njem.

Kaj pa morda prekvalifikacija, tujina?

Predvsem naj se sam ukvarja s službo.

Upam pa, da mu ne nudiš mama hotela ali pač? Ker potem je pa druga pesem.

Drugače pa mu svetuj, da naj spakira in gre v tujino. Pa, če bo delal v Avstriji kot čistilka, bo dobil boljšo plačo kot nekdo v slo z univ. dipl. Plus tega, da marsikje nudijo zraven bivališče.

Povej sinu, da bi ga obrtnik zaposlil, ker si se pogovarjala z njim. Ali bo sin sprejel sluzbo ali ne, pa je čisto njegova odločitev. Važno je le, da sin redno, VSAK mesec placuje stroske, ki jih ima. Torej komunala, elektrika, zdr zavarovanje,  internet, stanovanje, hrana itd. Ker ce tega ne pocne in mu odnasas rit si kriva TI, da je brez sluzbe. Sin pa naj se sam odloci s katerega fonda bo placeval s podporo ali placo, vazno da se sam prezivja. Naj kar sam preracuna kaj se mu bolj splaca.

Ali kdo ve, kje se poišče pomoč za odraslega sina, ki živi v skupnem gospodinjstvu in očitno taji in laže.

ne poznam nikogar, ki ne bi dobil zaposlitve, če hoče delat.

ampak, zakaj pa bi, saj ima mamico:-)))

Se pač znajde, živi od socialne podpore in mu ni treba delat.

Verjetno je kar inteligenten in iznajdliv.

Uboga mati, ki rodi sina samo zato, da pri štiridesetih letih žvenkedra cele dneve po računalniku.

In ubogi sin, ki drugega nič ne zna.

Pa saj je jasno. Napisala si, da delajo ko črne živine za mizerijo. Ne podpiram sociale kar tako. Da je pa človek suženj, pa tudi ne.