Moje zadnje želje bodo izgledale nekako takole:
Super, da je zdaj boljse kot lani! To pomeni, da bo tudi v bodoce vedno boljse.
In zal mi je, da so vas zdravili, ceprav kemicno zdravljenje z zdravili dokazano ne deluje.
Verjetno se mora clovek z Aspergerjem sindromom nekako nauciti ziveti s seboj in drugimi ter se prilagodit.
Tole pise v Wikipediji, kako zdraviti Aspergerja, nikakor z zdravili, temvec z vedenjsko terapijo, kar pa pomeni pogovore :
“Osnova zdravljena je vedenjska terapija, ki se usmerja na posamezne pomanjkljivosti. Večina otrok z odraščanjem napreduje, socialne in komunikacijske težave pa lahko ostanejo. Nekateri raziskovalci in ljudje z aspergerjevim sindromom menijo, da bi stanje morali obravnavati ne kot pomanjkljivost, ki jo je treba zdraviti, temveč zgolj kot še eno od razlik med ljudmi. “[/quote]
Nimam nobene prihodnosti in zato bom naredil samomor. Ne verjamem da se bo moje stanje v prihodnosti kaj izboljsalo.
Aspergerjev sindrom “ostane” za celo zivljenje. Ce se bo kaj spremenilo se bo spremenilo samo se na slabse.
Pustiva Aspergerjev sindrom, mojo preteklost in mojo prihodnost. Najbolje bi bilo da bi midva pocasi zakljucila s najinim pogovorom.
Je malo prepozno za nov zacetek zato raje s samomorom prekinem / zakljucim vse skupaj.
Stara sem 1X več od tebe.
Oprosti, sedaj si prvič napisal koliko si star.
Res pa je, da sem hvala bogu zdrava in res malo kdaj razmišljam o smrti. Če sem poštena me je celo strah, da bi hitro umrla, saj me še otroci potrebujejo. Velikokrat je življenje res kruto, ali pa ga mi tako vidimo.
Ko mi vse prekipi se zjočem in poskušam iti dalje, čeprav ni lahko…
Kaj pa je smisel življenja????
Da ga poizkušate preživeti čim lepše, čeprav je to…..