Stara sem 27 let in mislim, da sem neumna, dolgočasna in nimam nobene življenjske strasti. Počutim se kot izgubljena v vesolju.
Imam dobro službo, pod sabo imam kar nekaj ljudi, a to me dela tesnobno, ker se mi zdi da me moj šef in sodelavci ne cenijo in zaradi tega se počutim precej osamljeno. Osamljeno pa je tudi moje zasebno življenje. Še nikoli nisem bila v pravem razmerju, ker enostavno moških ne privlačim, vsaj normalnih ne.
Imam tudi peščico prijateljev s katerimi se družim ampak vedno se vse vrti okli njih, jaz pa sem toliko vljudna, da jim postavljam vprašanja in se delam, da mi je mar. Nikoli ni vrsta na meni, enostavno si ne znam izboriti njihove pozornosti, nato pa tiho trpim. Skozi moje oči so oni veliki sebičneži, ki bi me zdaj že lahko toliko poznali, da bi vedeli kako funkcioniram. Tega se jim ne upam povedati, ker se bojim, da mi bodo zamerili.
Delam, ker moram, družim se, ker moram in živim, ker moram. Kako naj začnem živeti bolj polno življenje na katerega bom lahko gledala skozi rožnata očala, ker moje trenutno življenje je bolj životarjenje?

Potrebuješ nekoga ob sebi, da ti bo povedal, da si čudovita oseba. Taka oseba ti lahko dvigne samozavest, ki jo tebi očitno manjka. Napisala si, da imaš dobro službo in celo nekaj ljudi pod sabo. To pomeni, da si sposobna in pametna oseba. Ne skrivaj se za zunanostjo in pokaži sebe takšna kot si znotraj.

res zveniš dolgočasno. najd si eno strast. nekaj kr radostno počneš. al misliš cel lajf sam jamrat? da pr tolkm folk k tlač ta Zemljo ne znaš dobit seb enakih, pomen da si že v isti jati

Globoko te razumem- tudi sama sem bila pogosto v taki situaciji.
Ce ti cas dopusca, namesto druzenja s “prijatelji” izberi cas zase. Hribi, branje? Imas psa mogoce? In potem se bo enkrat ze zgodilo, da bos spoznala nove ljudi, tudi moskega, ki te bo vreden. Samo ne obupaj, nikoli. Vse dobro ti zelim.

Za začetek poveš, da si čudovita, kar sama sebi, lahko v ogledalu. Ga ni, ki ne bi zacvetel ob iskreni pohvali in že ta žar se opazi. Lahko tako, da si rečeš, da si nekaj res dobro izpeljala. Da si zadovoljna z narejenim. Lahko tako, da se oblečeš v nekaj, v čemer se dobro počutiš. Da se pocrkljaš na način, ki ti je ljub.

Hvaležna, ker se lahko.

“Skozi moje oči so oni veliki sebičneži, ki bi me zdaj že lahko toliko poznali, da bi vedeli kako funkcioniram.”

To kar si napisala je zelo resnično, za mnogo ljudi. Ampak ljudje se ne bodo spremenili, ne bodo te želeli globje spoznati. Igrati moraš njihovo igro in se začeti malo metati “ven”, čeprav v srcu veš da to ni tisto kar si želiš. Že sedaj ni iskrenega odnosa med vami, zato nimaš kaj izgubiti in začni delati na svojem statusu. To je tisto kar folk ceni, po tem te vrednoti. Začni z socialnimi omrežji, dobro veš kakšne instagrame imajo tudi samo povprečne punce. Dobro vedo na kaj padajo ljudje (izleti, hišni ljubljenčki, nove stvari…). Ne se bati tega pokazat, čeprav se ti zdi nepomembno, nimaš kaj izgubiti več. Tako deluje družba, plehko, igraj to igro (med tem pa išči bolj pristne odnose).

Vse je v glavi. Začni z avtosugestijo. Ti povem, postala boš drug človek. Pa ne boj se!

Punca, čas je da izstopiš iz sence. Ne vem zakaj imaš tako slabo samopodobo, mislim pa da je neupravičenna. Delaj na sebi in se preobrazi. Naj bo to tvoj začetek.

Sonce sveti.

Imam še enkrat več let kot ti in nikoli se nisem znala postaviti v prve vrste.Da bi izstopala, da bi bila kot na odru vsaj kdaj pa kdaj  in bi me vsaj kdo občudoval.

Sem pa z leti dobila zelo dobro prijateljico, ki ima vse to , kar jaz nimam – zna poudariti na sebi, kar je lepo, zna govoriti in se narediti pomembno , zna govoriti, zna uživati življenje.

V prijateljstvu z njo in z novim partnerjem sem ugotovila, da sem sposobna tudi jaz.Da imam svoja močna področja, da imam ljubezni, konjičke in strasti, ki jih drugi nimajo in da sem pravzaprav super punca!

Že od nekdaj.

Pa tega moji domači nikoli niso videli.In še zdaj ne vidijo.In pomisli : s takim mišljenjem sem šla v svet.V službo in v partnerstvo.Seveda napačno.

Z novim partnerjem , z dobro prijateljico in kilometrino v življenju -v službi, doma s partnerjem in otroki -sem ugotovila, da sem tudi jaz sposobna (ob delu sem potem še študirala, imam odgovorno službo…)in  krasna osebnost.

Da sem zelo dobra na govornem področju , pa še na nekaterih.In da sem pravzaprav čisto fajn oseba.

Vse kar ti manjka avtorica, je to, da moraš dobiti krog prijateljev, ali vsaj eno, ki te cenijo.Sigurno si kje zelo dobra, drugi pa niso.Vsa tvoja nesamozavest izhaja od doma, kjer te očitno nihče ni nikoli pohvalil in ti povedal, da si vredna , sposobna in da imaš veliko talentov.

Pa sigurno na nekih področjih tudi izstopaš, samo da tega v sebi še ne veš.

Preberi par dobrih knjig na to temo.Priporočam ti : Dale Carnegie : Kako si pridobiš prijatelja.Dobiš jo v knjižnici.

Preobrazi se iz gosenice v metulja in končno zaživi. Nova oblačila, frizer, kozmetičarka,… lahko naredijo čudež pri samopodobi.

Sama sem precej povprečna, v vsem. Potem pa sem začela hoditi ven pa so me moški kar opazili, in to mi je začelo bildati mojo samozavest. Zdaj, ko sem na tleh se malo bolj drzno oblečem in grem v čov. Nič ne naredim. samo malo izzivam. Neprecenljivo ti povem.

V obnašanju in obleki. Ko boš postala opazna, bodo padali komplimenti, ti pa boš bildala samozavest.