Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Mora za lastnike zemljišč in kmete ob Nemški cesti se je uresničila, kdo jih bo zaščitil? Janković in Bobnarjeva nanje s

Mora za lastnike zemljišč in kmete ob Nemški cesti se je uresničila, kdo jih bo zaščitil? Janković in Bobnarjeva nanje s

In še drugi vidik iste zadeve, ki govori v prid temu, da gre za navadno požrešnost (nekaterih) kmetov: https://www.rtvslo.si/okolje/novice/bi-lahko-zaradi-kanalizacijskega-voda-v-klecah-prislo-do-onesnazenja-pitne-vode/474231

Mal si preberite spodaj na linku.

Sedaj boste lahko v prihodnosti izbirali med vodo z nerazgradljivimi topili ali fekalijami. Ljubljančani boste lahko prodajali “vodo z okusom”, sicer ne kakšne breskve ali jabolka, ampak lejte, boste pač inovativni. prvi. Voda z okusom – fekalij ali topil. Pa še izbiro boste imeli :))

Je treba ostati pozitiven.

Fak.. ja kaj češ, hudo je ko majmuni zavladajo, hudo. Lej, boste pa spet na vrtu kopali vodnjak za vodo :))) in molili, da je manj onesnažena. Zbirali deževnico…. Samo tuširanje ups….

A je človek res tolk pfruknjeen?

Vaš link

Ne moreš dobiti dovoljenja samo za del trase nekega voda – po tvojem se potem konča kot slepo črevo, ne pelje nikamor? In če nimaš privoljenja lastnikov in služnosti za eno samo parcelo vmes, GD pač ne moreš legalno pridobiti. Kaj tukaj ni jasno?
[/quote]

Razen če se pišeš Šerif. Potem ne rabiš GD in haraš po svoje.

In od kod natančno vam informacija, da nimajo gradbenega dovoljenja?
Samo od Nova24TV, ki je avtor teksta, kopioranega v prvotni post :))))

Še kdo najde kje verodostojno informacijo o tem?

Če lastnik določene parcele za poseg na njegovem zemljišču ne da soglasja, GD ni mogoče pridobiti.

Zakonodaja to določa.

Če lastnik določene parcele za poseg na njegovem zemljišču ne da soglasja, GD ni mogoče pridobiti.

Zakonodaja to določa.
[/quote]

Brez skrbi, da lahko, če gre za projekt širšega družbenega interesa. Te pač razlastninijo, kot so nekatere izsiljevalce, ko se je gradil avtocestni križ. In tako je povsod, tudi v najbolj demokratičnih državah. Premalo ti veš o zakonodaji.

Če lastnik določene parcele za poseg na njegovem zemljišču ne da soglasja, GD ni mogoče pridobiti.

Zakonodaja to določa.
[/quote]

Očitno za določene zakonodaja ne velja. Tako kot ni veljalo okoli dolgov, kakor ne velja, da kriminalci ostanejo v zaporu…

Slovenija ni več D od države, kdaj se boste zbudili in da pomečemo vse s stolčkov v parlamentu, državnem zboru, vse bankirje, občinske svetnike in kriminalne župane in da zaveje sveži veter, pa naj bodo levi desni ali sredinski, če je kriminalec, naj dela družbeno koristna dela v kamnolomu, naj čisti kanalizacijo in podira drevje, ki ga je napadel lubadar, da bo kaj koristi od njih, ker samo v zaporu bit in žret davkoplačevalski denar je za te mafijce premila kazen.

Brez skrbi, da lahko, če gre za projekt širšega družbenega interesa. Te pač razlastninijo, kot so nekatere izsiljevalce, ko se je gradil avtocestni križ. In tako je povsod, tudi v najbolj demokratičnih državah. Premalo ti veš o zakonodaji.
[/quote]

Kolikor berem v tej temi, kmetje niso bili razlaščeni. Na njihovih zemljiščih pa brez njihovega soglasja občina ali kdo drug ne more pridobiti GD.

v kanalizacijsko cev navrtali luknjo in zalivali / gnojili travnike, nasade zelenjave ☺

V kanalizaciji ni samo drek, so še raznorazni strupi od detergentov, pralnih praškov, raznoraznih čistil, do kontracepcije, do mikroplastike in še veliko drugega, kar pride notri, sploh če je še s kakšne firme speljana kanalizacija.

Zalivaj ti s tem svoj vrt, če te je volja, sano ne se čudit, da boš imel mrtvo zemljo in potem zbolel za rakom.

Včasih je res šel samo drek v kanalizacijo, zato so lahko imeli jame, kamor se je le ta stekal in so jih potem tudi praznili ljudje na vrtove, njive…danes je pa povsem druga zgodba.

Kolikor berem v tej temi, kmetje niso bili razlaščeni. Na njihovih zemljiščih pa brez njihovega soglasja občina ali kdo drug ne more pridobiti GD.
[/quote]

Nihče ni bil razlaščen, njihove parcele pa niso vključene v GD, za nekatere ni pridobljena služnost, ponekod sploh ni zakoličeno, ker je stanje v naravi drugačno od katastrskih mej in tam občina sploh ne bo polagala cevi po svoji zemlji, ampak gladko po tuji (in nima GD za to).
Menda stanje na spornem predelu ni urejeno za 40 procentov parcel.

Nihče ni bil razlaščen, njihove parcele pa niso vključene v GD, za nekatere ni pridobljena služnost, ponekod sploh ni zakoličeno, ker je stanje v naravi drugačno od katastrskih mej in tam občina sploh ne bo polagala cevi po svoji zemlji, ampak gladko po tuji (in nima GD za to).
Menda stanje na spornem predelu ni urejeno za 40 procentov parcel.
[/quote]

Vsak lastnik lahko sproži postopek ureditve meje svojih zemljišč. Dokler nima tega urejenega, ga pristojni organi sploh ne bodo upoštevali, saj sploh ne more dokazat, da so dejansko z deli posegli na njegovo parcelo.

Vsak lastnik lahko sproži postopek ureditve meje svojih zemljišč. Dokler nima tega urejenega, ga pristojni organi sploh ne bodo upoštevali, saj sploh ne more dokazat, da so dejansko z deli posegli na njegovo parcelo.
[/quote]

Meje so znane, le da so v naravi parcele videti drugačne, kot poteka dejanska meja. Kar sploh ni tako redko in zato je treba pred začetkom gradnje vedno naročiti geodeta. In to ne storijo sosedje, ampak tisti, ki bi rad gradil.

Se ti torej ne zdi, da mora predvsem investitor urediti meje zemljišč, kjer namerava posegati? Kolikor vem, mora investitor naročiti geodeta in označiti meje ter stranke v postopku povabiti na ogled. In geodet ne sme zakoličiti na tujem. Kolikor jaz razumem, ponekod kopljejo kar po svoje, ker je stanje v naravi precej drugačno – ampak če kmet dovoli sosedu, da orje prek njegovega, to ne pomeni, da tudi občini dovoli kopati in polagati cevi po njegovem. In ravno to probajo dopovedati tako MOL kot javnosti, pa kot vidiš, pride policija varovat tistega, ki koplje tam, kjer nima dovoljenja.
Torej lastnik v tem primeru lahko prijavi motenje posesti. Medtem ko investitorja pri motenju posesti varuje policija.

Meje so znane, le da so v naravi parcele videti drugačne, kot poteka dejanska meja. Kar sploh ni tako redko in zato je treba pred začetkom gradnje vedno naročiti geodeta. In to ne storijo sosedje, ampak tisti, ki bi rad gradil.

Se ti torej ne zdi, da mora predvsem investitor urediti meje zemljišč, kjer namerava posegati? Kolikor vem, mora investitor naročiti geodeta in označiti meje ter stranke v postopku povabiti na ogled. In geodet ne sme zakoličiti na tujem. Kolikor jaz razumem, ponekod kopljejo kar po svoje, ker je stanje v naravi precej drugačno – ampak če kmet dovoli sosedu, da orje prek njegovega, to ne pomeni, da tudi občini dovoli kopati in polagati cevi po njegovem. In ravno to probajo dopovedati tako MOL kot javnosti, pa kot vidiš, pride policija varovat tistega, ki koplje tam, kjer nima dovoljenja.
Torej lastnik v tem primeru lahko prijavi motenje posesti. Medtem ko investitorja pri motenju posesti varuje policija.
[/quote]

Narobe veš.
Pri pripravi gradbene dokumentacije se rišejo pravilni poteki mej, če so znani. Seveda, če je dokumentacija pravilno pripravljena.
Ne, pred začetkom gradnje (še) ni obvezno določiti mej.

In ne, investitor ne more zahtevati ureditve mej parcele, kjer ni lastnik. Lahko pa plača določitev meje tujih parcel.

Ne, geodet na zakoličbo trase vodovoda ne rabi povabiti oz. obvestiti lastnika, ampak investitorja. Potek trase voda mora biti rešen PRED pridobitvijo GD.

Zakaj pa policija v tej zgodbi ni na strani lastnikov, če se dejansko gradi po njihovih in ne občinskih zemljiščih, pa bi bilo dobro izvedeti.
Ker, ja, v primeru gradnje po tujih zemljiščih, za katere ni pridobljenih soglasij in dovoljenj, gre za motenje posesti. A potek meje mora biti nesporno znan pred prijavo motenja posesti.

Če lastnik določene parcele za poseg na njegovem zemljišču ne da soglasja, GD ni mogoče pridobiti.

Zakonodaja to določa.
[/quote]
Kr sanjaj, če je projekt družbeno koristen in pomemben za celotno skupnost se lastnika razlasti seveda za to dobi odškodnino, ki je v nekih mejah normale, da so ljudje pohlepni in jim ni nikoli dovolj in hočejo za travnik ceno po m2 kot zazidljiva parcela v centru Ljubljane je kar pravilo, zato smo bili leta dolgo brez dela AC na dolenjskem koncu kjer je lastnik poleg novih objektov hotel še milijonsko odškodnino ali obvoznice od Črnuč do Trzina kjer je lastnik dela parcele hotel novo hišo in visoko odškodnino in tudi tukaj so se drkal nekaj let dokler niso ugotovili, da je ta lastnik že pri prvotni izgradnji te ceste dobil visoko odškodnino za parcelo in hišo poleg tega tudi izgradnjo nove hiše na drugem koncu, ki jo je dobil kot nadomestno in ker bi po zakonu moral obstoječo podreti jo je pustil in pri širitvi zopet zahteval nadomestno parcelo, hišo in odškodnino, nikoli dovolj!


Kr sanjaj, če je projekt družbeno koristen in pomemben za celotno skupnost se lastnika razlasti seveda za to dobi odškodnino, ki je v nekih mejah normale, da so ljudje pohlepni in jim ni nikoli dovolj in hočejo za travnik ceno po m2 kot zazidljiva parcela v centru Ljubljane je kar pravilo, zato smo bili leta dolgo brez dela AC na dolenjskem koncu kjer je lastnik poleg novih objektov hotel še milijonsko odškodnino ali obvoznice od Črnuč do Trzina kjer je lastnik dela parcele hotel novo hišo in visoko odškodnino in tudi tukaj so se drkal nekaj let dokler niso ugotovili, da je ta lastnik že pri prvotni izgradnji te ceste dobil visoko odškodnino za parcelo in hišo poleg tega tudi izgradnjo nove hiše na drugem koncu, ki jo je dobil kot nadomestno in ker bi po zakonu moral obstoječo podreti jo je pustil in pri širitvi zopet zahteval nadomestno parcelo, hišo in odškodnino, nikoli dovolj!
[/quote]
Ali kje oporekam temu, da je možno narediti razlastitev pri projektih in se javnem interesu?

A če v tej zadevi kmetje trdijo, da se dela izvajajo na njihovih zemljiščih, to najverjetneje pomeni, da občina ni pridobila njihovih soglasij, v primeru nestrinjanja pa ni izvedla postopkov razlastitev na območjih predvidene gradnje!

Ker po razlastitvi je lastnik tistega (dela) zemljišča občina (ali država), ne več dotedanji lastnik!

Tu veliko beremo “čez mojo njivo pa že ne”. Pa ekologija, pa …. Mene pa zanima kaka alternativna ideja kam z komunalnimi odplakami (ki nastajajo in bodo nastajale), Morda bi jih prevažali dotični kmetje z svojimi cisternami – za zasoljeno plačilo seveda ?

Kam pa misliš, da gredo zdaj?

Saj ne morem verjet. Izvaja se črna gradnja in državna policija to ščiti.

Narobe veš.
Pri pripravi gradbene dokumentacije se rišejo pravilni poteki mej, če so znani. Seveda, če je dokumentacija pravilno pripravljena.
Ne, pred začetkom gradnje (še) ni obvezno določiti mej.

In ne, investitor ne more zahtevati ureditve mej parcele, kjer ni lastnik. Lahko pa plača določitev meje tujih parcel.

Ne, geodet na zakoličbo trase vodovoda ne rabi povabiti oz. obvestiti lastnika, ampak investitorja. Potek trase voda mora biti rešen PRED pridobitvijo GD.

Zakaj pa policija v tej zgodbi ni na strani lastnikov, če se dejansko gradi po njihovih in ne občinskih zemljiščih, pa bi bilo dobro izvedeti.
Ker, ja, v primeru gradnje po tujih zemljiščih, za katere ni pridobljenih soglasij in dovoljenj, gre za motenje posesti. A potek meje mora biti nesporno znan pred prijavo motenja posesti.
[/quote]

Jaz sem recimo pogledala na atlasu potek občinske poti in potek trase. In ponekod je grobo odstopanje. Če to vidim jaz, vidi tudi MOL. In geodet mora meje količiti tam, kjer so glede na njegove strokovne meritve, ne tam, kjer bi pasalo MOL-u. In ja, ponekdo gre trasa daleč od občinske poti. Ne pol metra proč, ampak tam do deset metrov. Torej, če gre trasa po čisto tuji zemlji, niti malo ne po občinski, bi pa lastnik o tem že moral biti obveščen oziroma ima pravico reči ne ali kako?
No, vsekakor geodet mora nekoč odmeriti in stranke v postopku so vabljene.
Tukaj je bilo GD dovoljenje izdano za tuje parcele brez soglasja lastnikov – brez urejene služnosti in ponekod celo brez vključitve parcelne številke sploh v projekt.

Sicer ne poznam te zgodbe, ampak – zdravo brez soglasja lastnikov parcel, preko katerih tečejo komunalni vodi, NI mogoče dobiti gradbenega dovoljenja. Če torej kmetje niso dali soglasja in se služnostna pravica za vodovod ni vpisala v zemljiško knjigo, trasa GD ni mogla pridobiti.

Na koliko metrih globine se neha zasebna lastnina in postane lastnik država?
[/quote]
Na vse teme se spoznaš. Saj si kot master card!
Od kriskota do vodovarstvenega področja v Savljah, od … do .. Ko tile kmetje v Savljah škropijo svojo zelenjavo, ki jo potem na mestni tržnici prodajajo kot bio, se nihče ne zgane, ko pa skušajo občine urediti kanalizacijo ( celotne Savlje (razen 2 kmetij) so bile leta in leta črna gradnja, ampak…
Samo zate, luna pa naslednje: okoličani pravijo, da še zajci nočejo jesti tiste zelenjave, na tržnici je pa na prodaj za vse.

Kam pa misliš, da gredo zdaj?
[/quote]

Priznam – pojma nimam.
Če je sedanje stanje boljše od predvidenega, naj torej ostane kot je?!


Ali kje oporekam temu, da je možno narediti razlastitev pri projektih in se javnem interesu?

A če v tej zadevi kmetje trdijo, da se dela izvajajo na njihovih zemljiščih, to najverjetneje pomeni, da občina ni pridobila njihovih soglasij, v primeru nestrinjanja pa ni izvedla postopkov razlastitev na območjih predvidene gradnje!

Ker po razlastitvi je lastnik tistega (dela) zemljišča občina (ali država), ne več dotedanji lastnik!
[/quote]
Kot vem bodo cevi cca 6m globoko torej kmetov tudi malo ne motijo ob njihovem kmečkem delu razen, če bodo vrtali za nafto in slučajno naleteli na cev, kot vem so te cevi drugačne kvalitete kot jih imamo individulano napeljane od hiš do glavnega voda, prepričan sem, da je projektant in investitor upošteval, da gredo cevi po vodovarstvenem območju in temu primerno izbral material in tudi sistem sestavljanja teh cevi dovolj varno, da ne pride do izpusta oz onesnaženja, če pa spremljaš dogajanje in kritike kmetov se pa točno vidi za kaj se gre, odškodnine in odškodnine samo to je v igri, če bi kmetu odredil davek od pridelka na tej njivi bi pred bogom in hudičem prisegel, da zaslužka ni oz morda par sto evrov na HA njive, ker je pa situacija obrnjena in kmet lahko zahteva odškodnino za izgubljen denar od pridelka na tej površini bo pa prisegel, da je izguba desettisoče, če ne kar sto tisoč evrov, samo tukaj je problem, ko morajo kmetje nekaj plačati ni dobička, ko pa naj bi dobili pa nikoli dovolj ker zaradi tega izgubljajo ogromen denar in nobena odškodnina tega ne pokrije.
Okoli ekoloških težav zaradi cevi in eventuelnega puščanja je pa to za mene norčevanje, kmetje gnojijo z gnojevko samo v tej gnojevki je začuda nekam veliko papirja in tudi kakšen tampon se najde ne vem sicer od kdaj se kravam briše rit in ob menstruaciji menjajo tamponi ampak sem skoraj prepričan, da bi mi kmet sigurno zadovoljivo pojasnil, če drugače na pa ima sorto krav, ki to potrebujejo, o obilnem umetnem gnojenju in poginu čebel zaradi pretiranega škropljenja bova pa drugič!

Ne morem verjeti, da ste izvolili majmuna. Včasih si mislim, da imamo samo šimpanze v živalskem vrtu, ker je tisti edini ZOranGutan enostavno pobegnil, se zakamafliral in postal župan. Ni treba poudariti, da je ravno v opicah najmočnejša želja po nadvladi nad drugimi.

Skratka kakšen človek gre delati kanalizacijo na vodovarstveno območje?

Kaj bo ob prvem potresu, zdrsu zemlje, vojni, bog ve kaj se še vse lahko zgodi? Ko vam bo najhuje, boste dobili še drekk iz pipe.

Vam res vlada opica. Sorry, ampak to ni človek.


Kot vem bodo cevi cca 6m globoko torej kmetov tudi malo ne motijo ob njihovem kmečkem delu razen, če bodo vrtali za nafto in slučajno naleteli na cev, kot vem so te cevi drugačne kvalitete kot jih imamo individulano napeljane od hiš do glavnega voda, prepričan sem, da je projektant in investitor upošteval, da gredo cevi po vodovarstvenem območju in temu primerno izbral material in tudi sistem sestavljanja teh cevi dovolj varno, da ne pride do izpusta oz onesnaženja, če pa spremljaš dogajanje in kritike kmetov se pa točno vidi za kaj se gre, odškodnine in odškodnine samo to je v igri, če bi kmetu odredil davek od pridelka na tej njivi bi pred bogom in hudičem prisegel, da zaslužka ni oz morda par sto evrov na HA njive, ker je pa situacija obrnjena in kmet lahko zahteva odškodnino za izgubljen denar od pridelka na tej površini bo pa prisegel, da je izguba desettisoče, če ne kar sto tisoč evrov, samo tukaj je problem, ko morajo kmetje nekaj plačati ni dobička, ko pa naj bi dobili pa nikoli dovolj ker zaradi tega izgubljajo ogromen denar in nobena odškodnina tega ne pokrije.
Okoli ekoloških težav zaradi cevi in eventuelnega puščanja je pa to za mene norčevanje, kmetje gnojijo z gnojevko samo v tej gnojevki je začuda nekam veliko papirja in tudi kakšen tampon se najde ne vem sicer od kdaj se kravam briše rit in ob menstruaciji menjajo tamponi ampak sem skoraj prepričan, da bi mi kmet sigurno zadovoljivo pojasnil, če drugače na pa ima sorto krav, ki to potrebujejo, o obilnem umetnem gnojenju in poginu čebel zaradi pretiranega škropljenja bova pa drugič!
[/quote]
Ne več kajnat s temi kmeti in brenkat na slovensko foušijo glede odškodnin.
Cele četrtne skupnosti se upirajo, pa so popolnoma ignorirane.
Jah, gradbeni posli se verjetno nekomu preveč splačajo, da bi poslušal ljudi ter razum in odnehal…

New Report

Close