Sem postal zadnjic en video…

Isci patrnerja oz zeno(tako je video) srodno sebi.

Kao ene pravne sole (4 so) smatrajo to pogoj za veljavnost zakona.

Tako da najbolje je iz iste sredine. Ce pa rata pa hvala Bogu.

to nima veze.v vezi si z nekom,ki imate iste hodije,pogled na svet.stvari,ki ju druzijo.

izobrazba in sluzba tu nimata nobene veze.

…https://m.youtube.com/watch?v=_ujLfdCpcVQ

Moj avtomehanik je maher in obrača keša še pa još.

Tistih par magister in ena z dr pa so večno na nekih občasnih delih.

Moški generalno nimajo problema z nadvlado nad žensko, rangiranje, ki jim res kaj pomeni je rangiranje med moškimi. Avto, hiša, mlada lepa žena, ura in članarina za golf, so statusni simboli,  s katerimi drugim moškim pokažejo svojo nadvlado.

Na srečo je nekaj moških (res so redki, ampak so) , ki so sami po sebi dovolj samozavestni (poznajo svojo vrednost) da ne potrebujejo pisanega perja , da bi to dokazovali drugim, niti ne potrebujejo tlačenja drugih dol, da bi si vrednost zvišali.

Če je moški samozavesten in zrel, bo pač poiskal sebi primerno družico, ki ga bo dodatno stimulirala in s katero mu bo prijetno. Gledati skozi denar, umetno postavo ali izobrazbo, je hudo plitko in neproduktivno.

Strinjam se s tem. Pa seveda sta tudi WD in Replika zelo zadela s svojima komentarjema.

Moski mora ozenit zensko, ki je pametnejsa in boljsa od njega.

Taka zenska pa ve, kako delat z moskim, da ga ne kastrira.

Problem v zvezah je najveckrat ta, da zenske kastriramo moske, jim vzamemo moskost in potem se vse podre,zenske smo nezadovoljne, moski pa zgubljeni.

Denar in izobrazba s tem nimata nobene zveze.

Aja, spregledala tvoj osebni napad name. A se tako manjvredno počutiš, da nekaj blodiš o meni, čeprav nimaš pojma kakšno izobrazbo imam?

Ne, imam diplomo naravoslovne smeri. Vendar na njo ne lovim nikogar niti ni moja izobrazba tista, ki mi daje vrednost. 😉

V kolikor je ljubezeb med dvema, vse ostalo ni pomembno, če je ni so pa potem taka vprašanja in posledično težave.

Če bi se hoteli na to temo pogovarjati iskreno, bi se bilo treba prestaviti v “ekonomiko kamene dobe”. Dejstvo je, da je mati narava ustvarila določene razlike med spoloma, da preizkusi učinkovitost ohranjanja življenja. In določene vrste se izkažejo kot neprimerne in izumrejo. Ljudje smo tu v tem pogledu ena mlajših vrst (oblik življenja). Odlikuje nas uporaba čelnega režnja, torej abstrakcije (predstave neobstoječega).

V tem pogledu z vidika “ekonomike kamene dobe” še vedno velja, da je moški praviloma oz. povečini pripravljen več riskirati, kakor ženska. Sprejemanje rizika je en aspekt ohranjanja življenja, pomemben predvsem z vidika soočanja z nevarnostjo. Roko na srce, današnja “enakopravnost” od tega pravila prav nič ne odstopa. Uvajanje ženskih kvot in podobni ukrepi niso nič drugega, kakor poskus omogočanja udejstvovanja žensk v sicer rizičnih aktivnostih, ne da bi jim bilo treba sprejemti odgovornosti za ta riziko. Kajti tam, kjer tega rizika ni moč odpraviti, tam nekega navala interesa žensk ni. To, o čemer pišem ni seksizem (v tistem slabem pomenu besede). Igralnice se s tem fenomenom ukvarjajo že dolgo in so na nek način odličen poligon za spremljanje te dinamike v modernem času. Izsledke raziskav zlahka najdete tudi na internetu.

Zakaj tak uvod? Ker vprašanje oz. ishodišče ni povsem dobro zastavljeno. Vsi ti družbeni oz. socialni kriteriji ne odpravijo zgoraj zapisanih temeljev. Kot je nekdo že na nek način namignil zgoraj: takšna zveza seveda lahko obstaja in obstane na dva načina: ali tako, da vanjo vstopita izredno dominantna ženska, pripravljena na velike rizike (čemur rečemo potem možača, pa ni nujno, da je to slabšalno) in izredno submisiven, previden moški (čemur rečemo: poženščen), pri čemer oba sprejemata sebe in svojo vlogo in se v svoji koži dobro počutita, ali pa bolj verjetna kombinacija, da ima moški nek “ventil”, v obliki izziva, kjer izrazito dominira (in s tem ohranja svoj status moškega v zvezi).

osnovna naloga para je delanje otrok. Pri tem moški riskira, da mu bo prehitro prišlo, ženska pa življenje.

Toliko o riskantnosti.

Pravzaprav imaš do neke mere prav. A ta riziko je dokaj uravnotežen. Šibke matere pač ali ne donosijo, ali pa umrejo pri porodu. Kakorkoli kruto se že to sliši. Pravi izziv pa je otroka “spraviti h kruhu”. Tudi tu smo ljudje ena redkih vrst, ki na svet spravi še zarodek. To naj bi bilo povezano z velikostjo možganov in posledično glave. In ta rabi še dolga leta, da postane kolikor toliko opravilno sposoben. In v tem času je za ohranjanje njegovega življenja potreben zelo subtilen balans med izpostavljanjem nevarnosti in zagotavljanjem varnosti. In upravljanje tega protislovja (glej: management paradoksov) je v bistvu eno osnovnih gibal medčloveških odnosov nasploh.

kaj je uravnoteženo? da lahko mati umre, moški si ga pa naprej drka?

seveda je potem treba še kar konkretno skrbeti za otroke in tudi to v glavnem počnejo ženske. tudi na način, da si trgajo hrano od ust. Samo kuhanje, pranje, skrb za vzgojo, vstajanje ponoči, obdelovanje zemlje in vse ostalo, to pač ni “delo” . To je čista ljubezen, brezplačna.

Jaz sem mnenja, da morata oba prihajati “vsaj iz podobnih svetov”, če ne so kasneje problemi.

Tvoje predstave so malo preozke, da bi mogla debatirati. Človeka je pšenica udomačila šele pred nekako 12 tisoč leti (odtod ideja v abrahamskih doktrinah, da je svet nastal pred šest tisoč leti). To je narekovalo dinamiko, o kateri ti pišeš. Pred tem pa je bilo preživetje odvisno od lova in nabiralništva, razen ribiških območij pa je bil človek predvsem nomad.

Fiziološke značilnosti moških in žensk pa so v tem pogledu prisotne še danes. Npr. vid… Moški ima večjo zmožnost fokusiranega gledanja, kar pomaga pri lovu, ženska pa razpršenega vida in prepoznavanja podrobnosti (kar pomaga pri nabiranju in zaznavanju nevarnosti). Ženske imajo boljšo zmožnost oreintacije v “šundru”, kar je prilagoditev na beg (pred plenilci, ki se jih odganja med tem, ko se poskuša zaščititi potomstvo), itd.

P.S.: genetika kaže, da smo ljudje skozi zgodovino potomci ca. 80% vseh živečih žensk in ca. 40% vseh živečih moških. Torej ca. 20% žensk in ca. 60% moških ni imelo potomcev za časa svojega življenja. Kaj ti to pove o riziku (in posledični smrtnosti)?

O, desič v vsem svojem sijaju nazaj :-))))

Sori, ti najprej poštimaj pri sebi doma, potem boš mogoče malenkost kredibilnejši v takšnih debatah, zlasti o visoki specializaciji na področju gospodinjskih in hičniških del 🙂

Nekaj pa drži kot pribito – ti ne bi mogel biti z žensko, ki bi zaslužila več od tebe. No, prazaprav je hudič, ko si edini provajder, pa je tvoja vzela zadevo čisto resno in zdaj imaš pa hudiča, ko ni in ni dovolj. Pametna, da te je ujela na tvojo lastno zanko 🙂

če moški ni seksal ni nič riskiral, ravno tako če je seksal. Kaj tebi ni jasno?

zgodovina je pa malo različna. danes mislim, da v razvitem svetu nima otrok okrog 10% in manj odrasle populacije, sto in več let nazaj je bilo takih okrog 30%.

Da je toliko manj moških imelo potomce je čisto logično je posledica ravno tega, da so ženske množično umirale pri porodih in za posledicami porodov. Običajno je kar tretjina žensk umrla v rodni dobi za posledicami porodov. Pa se je en moški poročil prvič, drugič, tretjič. Druga stran so izredno bogati moški, ki si lahko kupijo veliko žensk (ženske so itak samo blago). Presežka moških pa se drugi moški znebijo z vojnami.

Zadnjih 10, 100, 1000 ali 10 000 let nima nekega strašnega vpliva na predmet same debate z vidika, s katerega pišem.V bistvu to, da danes preživi bistveno več otrok ni nujno dobro z vidika življenja (vrste), saj preživijo (in se plodijo) tudi posamezniki s slabšim genskim zapisom, kar pa rezultira v nujno odvisnost na eni strani in na drugi tudi na slabšanje možnosti preživetja vrste, saj so tisti z boljšim genskim zapisom preobremenjeni s “socialnimi transferji”. Ravno zato sem tudi izpostavil, da če se želimo iskreno pogovarjati, bi bilo dobro vzeti v roke Salinsa in prebrati njegovo Ekonomiko kamene dobe. Ker nebuloze o enakopravnosti in prekratek pogled nazaj v zgodovino v kontekst te debate ne sodijo.

hec kulture je ravno v tem, da omogoči preživetje tistim, ki sicer ne bi preživeli. Zato so se človeški možgani lahko razvili in imamo danes računalnik, da lahko tapkamo po njem. Pomanjkljivost je postala prednost.

Je pa pri vsej stvari res, da je verjetno zelo dobro , da partnerja drug drugega na določenih področjih prekašata, kar vzbuja mesebojno občudovanje. Ko se lahko pohvališ “moj pa tole pa tole tooooolk dobr naredi” ali pa “moja je pa v temle takoooo dobra”, kar v samem bistvu dviga lastno podobo, ker si tako dobro izbral/a :))

Zdi se mi, da je cca 70% študentov ženskega spola… Posledično imate na izbiro ali ste hvaležni, da vas baba živi ali pa postanite geji.

Pri nas ste moški tak domišljavi razvajeni podenj (ne vsi), da pričakujete sočutje, da vam baba da “samo” pol svoje plače, ki je toliko kot vaša cela, je zdravnica ali odvetnica, cele dneve kuha, pere, pospravlja, lika vaše spodnjice pa z motiko krompir okopava v dizajnerskih čevljih, ima medikuro in se “zrihta” z ličili in high fashion, gospa v javnosti pa kur*a v vaši postelji, nikoli utrujena, nikoli ne oporeka, poslušna kot nepismena mladoletna afriška nevesta… Pa še boš vihate.

Odloči se kaj hočeš. Pa si uvozi nepismeno filipinko (nič nimam proti njim) samo potem ne tuli zakaj nimaš zdravnice, ki tebe zalaga z denarjem. Hočeš babo, ki ti z motiko krompir okopava – ja z umetnimi nohti v petkah ti ga ne more.

In če se potem zmisliš l, da ti ne paše, se pa tudi me zanimamo za ostarelega sugar baby tipa, ki mu moramo ob flaški pira še plačo dati, medtem ko gre njegova plača drugi. Ali pa biti mamica njegovim otrokom, ki jih je drugi naredil. Pa več imam od psa, potepuških mačk pa zelenjave iz trgovine. Vse je bolj hvaležno od tipov s takšno mentaliteto.

Pa samo dostojni bodite, še prijazni vam ni treba biti.

Ob pametni ženski se moški ne čuti ogroženega – če jo premore tudi sam. Za lastno uspešnost ne rabi “stopiti na njo, da bi bil “višji”. Nekoč sem zapisala: če pa bi poskušal, ga ugriznem v peto. 🙂

V bistvu zmorem biti ponosna nanj, na njegove lastnosti in dosežke. In na to, da kot tak želi mene ob sebi.

No, ko smo ze pri temeljni mantri nase matere kulture, ti moram spet dati nekoliko prav. Res ta temelji na manipualciji/prisili ravno preko distribucije osnovnih virov (hrane). Seveda… tisti, ki sicer ne bi pre#iveli, so tako v prednosti (in tvorijo “kanon futr”, kar prisilo eliti üe olajüa, saj se ji ni treba ukvarjati z neposluünostjo sposobnih). Ampak… bodi dovolj. Mislim, da sem v duhu teme napisal vse, kar sem imel za napisati.

Točno tako!