mož čuden
Moja dobra prijateljica ima poroko. Poznava se še iz vrtca, ko sem spoznala sedanjega moža, smo se družili, tudi z njenim partnerjem. Vmes smo skupna druženja malce zanemarili (gradnja, otroci…), punce smo vseeno ostale v stikih vsaj za roj. dneve.
Sedaj sva dobila vabilo za poroko, mož pa ne želi iti. Celo bedasto se mu zdi, da vabi naju oba, če sva pa midve prijateljici. Da smo se vsi družili, potem pa smo to zanemarili ga ne briga. Ne želi, ampak če bom vztrajala bo morda že šel. Naj vztrajam, ali pa grem sama? Ne želim da mi pokvari dan, ne želim pa njega siliti v nekaj, če ne želi. Zadnje čase strogo ločuje moje ter njegove prijatelje, tudi mene od njegovih kar izolira. Dobesedno – kar je moje je moje, tvoje je tvoje. Niti poskuša ne, da bi ohranila stare skupne prijatelje, nove pridobivava ločeno ter jih ne spoznavama. Moji ga ne zanimajo, svojih mi niti ne predstavi, občasno kaj samo omeni. Vse skupaj mi je bilo najprej neumno, sedaj pa me že malce skrbi, kaj dogaja. Vsi (bivši) skupni prijatelji, znanci bodo v parih, samo moj nekaj usaja.
Moj ne hodi na poroke, tako da grem vedno sama, a me to ne motim Prav fino se lahko imaš. Večji problem je ta, da se počutiš kot da te izolira od svojih prijateljev. Pogovorita se o tem! Midva imava prijatelje tudi dokaj ločne, a nama tako ustreza, pa tudi kdaj po sili razmer podružimo. Nimam občutka, da se izolirava pred drugim, le pač z mojimi prijateljicami grem rada sama na ženski čvek, on pa sam na pivo s svojimi.
Ponavadi sem pri takih postih precej zadržana in ne skočim takoj, da je z moškim nekaj narobe, res poskušam uravnovešeno pogledat na zadevo. Žal, tokrat se pridružujem mnenju ostalih. So nekateri dogodki, kamor avtomatično paše, da se udeleži (poročen pa že itak) par. To so vsekakor poroke. Pa če bi bila povabljena na poroko, kjer bi on ne neveste ne ženina sploh ne poznal, bi moral iti s tabo. Tu ne gre za ločevanje prijateljev temveč za skupen dogodek, nekaj, kamor gre on uradno skupaj z ženo,
Če bi jaz morala začeti hoditi sama na zadeve, kamor bi vsi ostali prišli v paru, bi razmislila o svojem zakonu. Ločevanje prijateljev na moje tvoje me ne bi tako motilo. Da pa se izogiba skupnim dejavnostim, to je slab znak. Odveč mu je lepo se napraviti za svojo ženo, sedeti z njo, se pogovarjati, pojesti kaj, popiti, zaplesati? Resno?
Ja pa kaj potem če boš ti edina sama tam. Al te bolj skrbi da ne bo izpadlo čudno, kaj bojo pa drugi rekli, ko me bojo videli samo, bom čudna? Te bolj muči ugled ali kako bi rekla..Kaj bojo pa rekli drugi? Je tukaj v resnici problem in ne v tvojemu. Malo se vprašaj sama pri sebi. Ni ti to treba nam pisati. Sebe vprašaj.
Pa kaj potem če si bila sama. Pa zakaj je vam enim to tako zoprno in se toliko obremenjujete s tem. Mene pustijo pri miru ker se ne sekiram. Ma bmk za druge a veš zarad mene če prideta v paru 2 ženski al pa 2 moška. Živi kot tebi paše. Jebe se ti naj bolj in bo vse boljše boš videla.
[/quote]
zoprno mi je bilo zato, ker rada plešem, vsi so plesali, jaz pa sem bila brez plesalca in sem sedela ob strani.
ne pa zato,ker bi nekdo jezik otresal, da sem sama prišla, ali ker bi se obremenjevala zaradi tega, da nimam partnerja. poleg tega mi klepetanje in čvekanje ni največji užitek v življenju in sedet nekje ure in ure in čvekat samo zaradi čvekanja ni ravno moja ideja o fajn preživetem času
nisem pa tip, ki bi hodila druge žicat, da grejo plesat z mano.