Če hočeš debato na nivoju, se najprej registriraj.
Kot multinick si samo blesav ničvreden multinick. Ne ženska in ne mośki.

Punca, vem, da ti je težko, ampak, veš, ne smiliš se mi. Prav nič. Nepremišljeno in egoistično si pomagala razdreti njegovo prvo družino. Praviš, “čez kakšno kalvarijo sta morala iti, da sta bila lahko skupaj.” BULŠIT!!! Se ti sploh zavedaš, kako zelo je trpela njegova bivša žena z bolnim sinom in se borila za zakon?! Takrat te je prav malo brigalo zanju, saj si bila takoooo zeeelooo zaljubljena, revica, kajne? Zdaj se ti vse vrača in prav je tako. On je pa itak smrdljiva smet in nevreden omembe.

Če hočeš debato na nivoju, se najprej registriraj.
Kot multinick si samo blesav ničvreden multinick. Ne ženska in ne mośki.
[/quote]

Moški ali ženska, ali je sploh pomembno? Za pisanji smo ljudje. Jaz, ti,on, ona, vsi smo ljudje. Ljudje, ki zaradi nam lastnih vrednot, znamo komunicirat vljudno, olikano… Za pisanjem ni stroj, ampak človek. Človek z občutki.
Sicer pa, v kolikor vedno znova uporabljam “Uh uh”, ali je res tako pomembno ali je ta “Uh uh” registriran, ali ne?

Moški ali ženska, ali je sploh pomembno? Za pisanji smo ljudje. Jaz, ti,on, ona, vsi smo ljudje. Ljudje, ki zaradi nam lastnih vrednot, znamo komunicirat vljudno, olikano… Za pisanjem ni stroj, ampak človek. Človek z občutki.
Sicer pa, v kolikor vedno znova uporabljam “Uh uh”, ali je res tako pomembno ali je ta “Uh uh” registriran, ali ne?
[/quote]
Zame je. Vsake zblojenosti ne toleriram.

Mož je več kot dvajset let starejši in je star krepko čez petdeset. Skupaj sva od mojega šestnajstega leta in prvih sedem let je bilo bolj zelo lepih. Potem sva začela načrtovati družino in se dolgo trudila zanjo. Jaz sem zanosila pozno. Vse je bilo lepo. Kasneje po drugem porodu se me je začel izogibati in večkrat ostajal dlje v službi, vse več je bilo službenih poti. In najhuje je bilo, ko doma nisva našla skupne teme za pogovor. Karkoli sem načela je bil odgovor, da ga to zdaj ne zanima in naj ga ne utrujam.
Ampak jaz ga res imam rada in resnično sem danes zjutraj ko je prišel domov prvič začutila eno tako hudo bolečino, ki je ne znam opisat.
Pravite, da punčkam dajem za vzgled očeta. Žalostna sem, če je to res. Najbrž je. Hočem rešiti ta zakon ampak bojim se, da bom res ostala z njim, on pa bo z menoj delal kot z zadnjo deklo. Tega si v najhujši mori ne bi predstavljala.
Pravite, da bi imel drugo. Ne vem kaj naj si mislim. Potem si začnem belit glavo, katero bi pa imel.
Vse sorte premišljujem. Tudi to da je mogoče kaj zbolel in se me izogiba, da ne bi ugotovila, mogoče da je kje kakšen posel propadel, pa je to, mogoče se je zgodilo kaj takega kar jaz bolje da ne vem. Ampak to izogibanje traja.
Intimna sva bila prej vsak večer. Vsaj objemala sva se in si izkazovala tisto malo nežnosti. Zdaj je zgolj seks in še to redko, zelo redko.
Ne da se ne cenim. Ampak enostavno nočem razdret. Nočem vzet otrokom nekaj kar jim pripada. Nočem jih dat stran od očeta. Velika punca je zelo navezana na njega, bolelo bi me pogledat ji v učke in reči da gremo stran.
Samo želim si da bi bilo spet kot prej, ampak ne znam zavrtet časa nazaj. Nisem bila nič drugačna kot danes. Ne fizično in ne čustveno.
Ne manjka mu dosti do šestdesetke in nekako si mislim, da si zdaj ne bi šel delat nove veze in nove družine. Da je mogoče neka prehodna faza, ki bo minila. Saj to očitno ne namerava, glede na danes izrečeno, da se nimam kaj ločevat.
Ampak tako pa tudi ne morem. Rada bi se potrudila, pa ne vem kako. Že sem se želela pogovorit pa je bilo vedno da sanjam in da nisem z nogami na tleh in naj se spustim v pravo življenje.
Bojim se ga na nek način. Pa ne kaj bi mi naredil, ampak kako me bo čustveno uničil. Punčki ima rad in bojim se da bo kaj pred njima. Samo tega.
Čas prinese svoje… Žal pa tudi odnese. Upam da nisem zgubila moža.

Jaz pa mislim, da je avtorici njen mož najprej predstavljal lik očeta in da je že od nekdaj avtorica v podrejenem položaju kar ji je rudi vse do danes po eni strani odgovarjalo. Mož pa je po prvem neuspelem zakonu si našel mlado neizkušeno deklico ki se mu je podrejala in s katero do danes ni imel večjih problemov.
Ker pa se je naveličal da ima doma ne samo dva ampak tri otroke in ker se mu je do zdaj vedno tiha, pridna in oredvidljiva žena uprla ji je pokazal kje je njeno mesto.

Avtorica ni ti fajn priznam. Vendar na silo nič ne gre. Zdaj si odrasla. Kar lahko narediš je edino to da morda res greš tudi ti kdaj a kdaj sama kam. Morda si umisli novo frizuro….. skratka probaj biti manj predvidljiva. Bodi bolj samostojna in odločna. Ne izsiljuj ljubezni. Če jo ni je ni. Nabavi si psa. Ta ti jo vrača 1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}

Mene redko kdo utiša. Je pa to ratalo stari gospe 70+ ko sem nekaj o življenju p’ametoval.

“prostituke fukajo za denar, kurbe pa za užitek.”

je tega že ene 14 dni kar je gornje povedala, miljavžentkrat sem okrog obrnil, žal pri najboljši volji ne najdem razoga, da se mi ne bi bilo treba strinajt.

Odpekataj, on noče kurbe, on hoče prostitutko.

Je impotenten?

Avtorica, ti si z možem ubila njegovo ženo in zdaj ti karma to vrača. Tukaj so ubogi samo otroci.

Zame je. Vsake zblojenosti ne toleriram.
[/quote]

Zblojenost? Razsvetli me, kaj pa naj bi to bilo? Mislim da te besede ni v SSKJ.

Sicer pa ne rabiš tolerirat. Prosim te samo, da ne pozabiš, da smo za svojimi pisanji ljudje. In da si za svojim pisanjem tudi ti, tvoj jaz, tvoj ego. Ranjen mogoče (jeza, sovraštvo, agresija (tvoj način pisanja je neke vrste vrbalna agresija)), močen, definitivno močen, in upam da, vsaj do svojih najbližjih, tudi sočuten in ljubeč.

A si ti blont lepotička? ;-)Al kok ne štekaš, da pa bi ona nadvse rada rešila zakon?

(ki ga ni bilo)

Res ne vem kaj še od njega pričakuješ. Kar si iskala, to si dobila. Iskala si očeta in svojo vlogo je opravil perfektno. Kot je sam povedal, je poskrbel zate in ti dal vse, kar si si želela.
Dokler sta si lajšala rane in travme, tako dolgo je odnos funkcioniral.
Seveda pa čez čas vsak odnos zahteva soočanje s svojimi ranami in s tem ozaveščanje sebe ter delanje na sebi s pomočjo terapij. Ki naj bodo v lastni režiji ali pa s pomočjo strokovnjaka.
Šele potem, ko oba razumeta zakaj sta drug z drugim, se lahko odnos nadaljuje.
Brez obojestranskega razumevanja pa odnos propade. In se zgodba spet ponovi z drugimi ljudmi.

Res ne vem kaj še od njega pričakuješ. Kar si iskala, to si dobila. Iskala si očeta in svojo vlogo je opravil perfektno. Kot je sam povedal, je poskrbel zate in ti dal vse, kar si si želela.
Dokler sta si lajšala rane in travme, tako dolgo je odnos funkcioniral.
Seveda pa čez čas vsak odnos zahteva soočanje s svojimi ranami in s tem ozaveščanje sebe ter delanje na sebi s pomočjo terapij. Ki naj bodo v lastni režiji ali pa s pomočjo strokovnjaka.
Šele potem, ko oba razumeta zakaj sta drug z drugim, se lahko odnos nadaljuje.
Brez obojestranskega razumevanja pa odnos propade. In se zgodba spet ponovi z drugimi ljudmi.
[/quote]

Točno tako.

Dobro napisano. Bravo.

Jaz pa nimam občutka, da je “Lidija” odvisna od svojega moža, oziroma da je tako navezana nanj, da tolerira vse njegove napake. Saj je napake lepo opisala oziroma navedla, kaj jo moti, kaj ni prav, kaj se je v odnosu poslabšalo… Tudi nimam občutka, da pričakuje, da bi on zanjo skrbel kot za otroka. Kvečjemu se on do nje obnaša kot da ji je oče, ne partner, ona pa želi nazaj partnerja.

Verjamem, da ima “Lidija” dovolj moči, saj moč se vedno najde. Še posebno ženska, ki je mama, vedno najde moč za rešiti in zaščititi svoje otroke. Le ne ve, kako to moč uporabiti, kam jo usmeriti, da doseže najboljši cilj. Zato sprašuje tukaj za nasvet, ki pa ga je zelo težko dati.

Ko pravi, da moža še vedno ljubi in da ga želi nazaj, pomeni, da se je pripravljena boriti za to in usmeriti vse sile v to, da postanejo spet normalna družina, ker s tem bi hčerkama omogočila normalno življenje. Verjetno pa ni pripravljena žrtvovati življenje vseh treh zato, da ostane tako kot je, in sicer tako, kot želi mož.

Ne razumem, zakaj ji je mož rekel, naj na ločitev niti ne pomisli (ali nekaj takega). Zakaj se mož noče ločiti? Če toliko hodi okoli sam in tako zaničuje ženo, očitno ni srečen doma. Kaj ima od tega, da ima doma nesrečno družino, ženo, ki je ne ljubi, in hodi na morje sam oziroma s prijatelji ali komerkoli že? Bi znal kakšen moški na to odgovoriti? Sem ženska in ne razumem tega moškega razmišljanja. Očitno si oba želita ohraniti družino skupaj, le da je ona pripravljena vložiti vse svoje moči v to, da se nekaj spremeni in da postanejo spet srečni, on pa je pripravljen vložiti vse svoje moči v to, da ostane tako kot je in da se ne ločita.

“Lidija”, na tvojem mestu bi se skušala dogovoriti za kak pogovor pri družinskem svetovalcu. Včasih smo ženske in moški tako različni v dojemanju in reagiranju, da enostavno ne moremo videti stvari, ki nam jih strokovnjak lahko razjasni.

Vsekakor bi pa v takem stanju, kot si ti sedaj, vzela vsaj en teden ali dva dopusta in šla sama s hčerkama na dopust ter se posvetila uživanju z njima. Odklop od vsega, samo kakšno morje, hribi ali potovanje, ti in hčerki. Potem bi pa razmišljala dalje. Mogoče se moraš samo malo osamosvojiti, početi, kar ti želiš, da postaneš možu bolj zanimiva. Saj veš, moški so lovci, in tisto, kar že imajo, jim ni zanimivo. Probaj mu dati občutek, da nisi “za gótovo” samo njegova.

Zna se zgoditi, da te je imel za ljubico s katero je pač dobil otroka in je to nosil v sebi. Lahko je prestar in enostavno ne zmore več te obremenitve, lahko ima ljubico in je šibek in se zaradi svoje neodločnosti zateka v nasilje (SABOTIRA VAJIN ZAKON) da upraviči svojo odločitev… Ni enostavno, a le on ve. Začni si pripravljat teren za samostojno življenje, pa nič na vrat na nos, ampak premišljeno. Saj zmoreš, samo po pameti in predvsenlm ne reagiraj čustveno…

Dober predlog.

Tip je očitno pedofil. Pri 36 s 16 letnico? Halo???? To ne štima. Prevec razlik v funkcioniranju in razmišljanju. Očitno si že prestara in spoznava, da to ni to. Bodi previdna pri hčerkah.

Jaz pa nimam občutka, da je “Lidija” odvisna od svojega moža, oziroma da je tako navezana nanj, da tolerira vse njegove napake. Saj je napake lepo opisala oziroma navedla, kaj jo moti, kaj ni prav, kaj se je v odnosu poslabšalo… Tudi nimam občutka, da pričakuje, da bi on zanjo skrbel kot za otroka. Kvečjemu se on do nje obnaša kot da ji je oče, ne partner, ona pa želi nazaj partnerja.

Verjamem, da ima “Lidija” dovolj moči, saj moč se vedno najde. Še posebno ženska, ki je mama, vedno najde moč za rešiti in zaščititi svoje otroke. Le ne ve, kako to moč uporabiti, kam jo usmeriti, da doseže najboljši cilj. Zato sprašuje tukaj za nasvet, ki pa ga je zelo težko dati.

Ko pravi, da moža še vedno ljubi in da ga želi nazaj, pomeni, da se je pripravljena boriti za to in usmeriti vse sile v to, da postanejo spet normalna družina, ker s tem bi hčerkama omogočila normalno življenje. Verjetno pa ni pripravljena žrtvovati življenje vseh treh zato, da ostane tako kot je, in sicer tako, kot želi mož.

Ne razumem, zakaj ji je mož rekel, naj na ločitev niti ne pomisli (ali nekaj takega). Zakaj se mož noče ločiti? Če toliko hodi okoli sam in tako zaničuje ženo, očitno ni srečen doma. Kaj ima od tega, da ima doma nesrečno družino, ženo, ki je ne ljubi, in hodi na morje sam oziroma s prijatelji ali komerkoli že? Bi znal kakšen moški na to odgovoriti? Sem ženska in ne razumem tega moškega razmišljanja. Očitno si oba želita ohraniti družino skupaj, le da je ona pripravljena vložiti vse svoje moči v to, da se nekaj spremeni in da postanejo spet srečni, on pa je pripravljen vložiti vse svoje moči v to, da ostane tako kot je in da se ne ločita.

“Lidija”, na tvojem mestu bi se skušala dogovoriti za kak pogovor pri družinskem svetovalcu. Včasih smo ženske in moški tako različni v dojemanju in reagiranju, da enostavno ne moremo videti stvari, ki nam jih strokovnjak lahko razjasni.

Vsekakor bi pa v takem stanju, kot si ti sedaj, vzela vsaj en teden ali dva dopusta in šla sama s hčerkama na dopust ter se posvetila uživanju z njima. Odklop od vsega, samo kakšno morje, hribi ali potovanje, ti in hčerki. Potem bi pa razmišljala dalje. Mogoče se moraš samo malo osamosvojiti, početi, kar ti želiš, da postaneš možu bolj zanimiva. Saj veš, moški so lovci, in tisto, kar že imajo, jim ni zanimivo. Probaj mu dati občutek, da nisi “za gótovo” samo njegova.
[/quote]
Ne more imeti nazaj partnerja, ker ga nikoli ni imela.
Tudi sama ni bila partnerica, ampak uboga punčka, ki hlepi po izgubljenem očetovskem liku.
In to počne še vedno.
Zato njen trud ne bo obrodil sadov, ker se trudi za nekaj kar ni možno.
Želi ohraniti odnos, ker se boji za lastno varnost in ker v otroke projicira svoje travme. Saj bi potem njuni otroci bili na istem kot je sama.

Lidija, mene pa nekaj zanima, preden ti svetujem! Kje je njegova bivša žena? Kje je njegov bolni sin? Se še oglasim!

To je bila tudi moja prva misel. Dedc se očitno pali na punčke. Ker oprosti ampak pri 16ih si punčka za 36 letnika. Pač ga kuri ta nedolžnost. Zna bit da starejšo hčerko gleda ne z očmi očeta in ga pač to matra. In se vas izogiba. In krivi tebe. Za svoje občutke. Seveda boš rekla da ne. Da si bila ženska. In se je zaljubil v žensko. Ok. Prav. Ampak pazi na hčerke prosim.

Iz česa pa to zagotovo sklepaš?
Mogoče sta bila z bivšo že narazen in ločena, ko sta šele onadva začela?
Zdaj pa pljuvaš po avtorici , pa niti ne veš, če je to res.
Kako to, da si tako privoščljiva? Kaj te muči?

Jaz pa nimam občutka, da je “Lidija” odvisna od svojega moža, oziroma da je tako navezana nanj, da tolerira vse njegove napake. Saj je napake lepo opisala oziroma navedla, kaj jo moti, kaj ni prav, kaj se je v odnosu poslabšalo… Tudi nimam občutka, da pričakuje, da bi on zanjo skrbel kot za otroka. Kvečjemu se on do nje obnaša kot da ji je oče, ne partner, ona pa želi nazaj partnerja.

Verjamem, da ima “Lidija” dovolj moči, saj moč se vedno najde. Še posebno ženska, ki je mama, vedno najde moč za rešiti in zaščititi svoje otroke. Le ne ve, kako to moč uporabiti, kam jo usmeriti, da doseže najboljši cilj. Zato sprašuje tukaj za nasvet, ki pa ga je zelo težko dati.

Ko pravi, da moža še vedno ljubi in da ga želi nazaj, pomeni, da se je pripravljena boriti za to in usmeriti vse sile v to, da postanejo spet normalna družina, ker s tem bi hčerkama omogočila normalno življenje. Verjetno pa ni pripravljena žrtvovati življenje vseh treh zato, da ostane tako kot je, in sicer tako, kot želi mož.

Ne razumem, zakaj ji je mož rekel, naj na ločitev niti ne pomisli (ali nekaj takega). Zakaj se mož noče ločiti? Če toliko hodi okoli sam in tako zaničuje ženo, očitno ni srečen doma. Kaj ima od tega, da ima doma nesrečno družino, ženo, ki je ne ljubi, in hodi na morje sam oziroma s prijatelji ali komerkoli že? Bi znal kakšen moški na to odgovoriti? Sem ženska in ne razumem tega moškega razmišljanja. Očitno si oba želita ohraniti družino skupaj, le da je ona pripravljena vložiti vse svoje moči v to, da se nekaj spremeni in da postanejo spet srečni, on pa je pripravljen vložiti vse svoje moči v to, da ostane tako kot je in da se ne ločita.

“Lidija”, na tvojem mestu bi se skušala dogovoriti za kak pogovor pri družinskem svetovalcu. Včasih smo ženske in moški tako različni v dojemanju in reagiranju, da enostavno ne moremo videti stvari, ki nam jih strokovnjak lahko razjasni.

Vsekakor bi pa v takem stanju, kot si ti sedaj, vzela vsaj en teden ali dva dopusta in šla sama s hčerkama na dopust ter se posvetila uživanju z njima. Odklop od vsega, samo kakšno morje, hribi ali potovanje, ti in hčerki. Potem bi pa razmišljala dalje. Mogoče se moraš samo malo osamosvojiti, početi, kar ti želiš, da postaneš možu bolj zanimiva. Saj veš, moški so lovci, in tisto, kar že imajo, jim ni zanimivo. Probaj mu dati občutek, da nisi “za gótovo” samo njegova.
[/quote]

Preberi si Robitov odgovor. To je razlog za odvisnost. In tudi sama je omenila da hoče nazaj tak odnos. V odnosu kakršen je sedaj ni srečna, prekinit ga ne more. Ona joče, najbrž prosi, več pa ne more oz ne želi.
Odrasle ženske zmorejo to zahtevati, to ali pa odhod. Ona ni zmožna zahtevati odhoda. Na nek način je odvisna, ker ne more zaživeti takšnega življenja kot si ga želi. Odvisna pač na način, na kakršen so odvisni otroci od staršev.

Predvsem si se ubila – sama. Jok in stok ti ne bo pomagal, pač pa pogled v ogledalo. Prišel je čas plačila, čas, da sprejmeš odgovornost za svoje napačne odločitve in ravnanja v preteklosti.

A tisto, čez kakšno kalvarijo sta morala it, da sta bila lahko skupaj, si spregledala??

Iz česa pa to zagotovo sklepaš?
Mogoče sta bila z bivšo že narazen in ločena, ko sta šele onadva začela?
Zdaj pa pljuvaš po avtorici , pa niti ne veš, če je to res.
Kako to, da si tako privoščljiva? Kaj te muči?
[/quote]

Kaj misliš ti kot moški, zakaj mož želi ohraniti odnos oziroma zakon? Tega res ne razumem. Je pa ogromno primerov, ko so odnosi v družini nikakvi, žene bi se ločile in zaživele na novo, možje pa o ločitvi nočejo niti slišati, čeprav tudi sami niso srečni v takem zakonu. Za povrh pa tudi nimajo nobenega predloga, kako naprej, razen tega, da ostane kot je, čeprav je slabo.