Mož me je ubil
Iz česa pa to zagotovo sklepaš?
Mogoče sta bila z bivšo že narazen in ločena, ko sta šele onadva začela?
Zdaj pa pljuvaš po avtorici , pa niti ne veš, če je to res.
Kako to, da si tako privoščljiva? Kaj te muči?
[/quote]
A tisto, čez kakšno kalvarijo sta morala it, da sta bila lahko skupaj, si spregledala?? Pa maščevalna bivša žena…
Mogoče pa postaja impotenten in se ti zato izmika.Moški pri šestdesetih ni več toliko sposoben kot nekdo pri petintridesetih.To je ogromna razlika.
Avtorica, tudi meni se zdiš pametna in dovolj zrela ženska.Te je pa zmešal pri šestnajstih tale tvoj mož.Mene toliko starejši nikoli ne bi, ker mu ne bi sploh dovolila, da pride do mene.Ampak to je razmišljanje.Pravijo :Nikoli ne reci :Nikoli…
Tvoj moški se stara.To je dejstvo.Ti pa si še v cvetu let.Je ljubosumen? Ker toliko starejši moški ponavadi so.
Kaj misliš ti kot moški, zakaj mož želi ohraniti odnos oziroma zakon? Tega res ne razumem. Je pa ogromno primerov, ko so odnosi v družini nikakvi, žene bi se ločile in zaživele na novo, možje pa o ločitvi nočejo niti slišati, čeprav tudi sami niso srečni v takem zakonu. Za povrh pa tudi nimajo nobenega predloga, kako naprej, razen tega, da ostane kot je, čeprav je slabo.
[/quote]
Moški smo praviloma bolj vztrajni od žensk. Praviloma nam več pomeni status, kakor ženskam. Tudi predanost ima za nas na simbolni ravni praviloma večjo težo, kakor pri ženskah.
Bistven element dinamike moško ženskih odnosov je dojemanje ljubezni. Če dobro pomislimo, bomo kot ljubezen (na erotični ravni) opisali odnos med dojenčkom in materjo. Brez izjeme. Odtod izhaja podzavestna mantra, da smo moški tisti, ki naj bi se v odnosu spremenili. Da bi postali “podobni spominu na občutke z materjo”.
Ženska ima tu načeloma lažjo vlogo, saj ji je povečini materinskost zapisana v gene. Zato je na erotični ravni v bistvu dovolj, da vzdržuje podobo vira erotičnega navdiha za moškega. Premnoge ženske pozabijo biti tudi soproge, predvsem v obdobju, ko so potomci še pred adolescenco. Medtem ko so skrbne matere otrokom, pa do mož nastopajo z aspekta “I’m not yor mama!”. Današnji trend.
Vztrajnost, predanost in izredno zakorenjinena simbolna slika ženske partnerice moškemu omogoča vztrajanje v zvezi, ki mu je prej v škodo, kakor pa bi mu bila vir navdiha. Prolongirano zadovoljstvo neke vrste. Tekmovanje s samim seboj. V smislu, ali bo zmogel vztrajati do trenutka, ko bo ženska spet predana njemu.
Tu pa se zalomi. Njegova gorečnost se v tem času usmeri drugam. Nekateri se predajo hobiju, športu,… drugi pa izgubijo tekmo sami s seboj in se vdajo raznim -izmom. Tretji si poiščejo vir navdiha v ljubicah. Bsi z enakim ciljem: prebroditi obdobje, ko jih ženske ne zgolj zapostavijo, temveč celo poizkušajo spremeniti “po materini podobi”. Temelj “moško ženskega konflikta”.
Moški torej vztraja po svoji naravi. Poenostavljeno povedano: zaradi čuta dolžnosti. Izčrpljujoč odnos ni njegova izbira. Poročil se je, da bi bil negovan in bi se mogel bojevati navzben, da bi varoval navznoter. Ta občutek dolžnosti varovati navznoter je eden glavnih motivatorjev. O izčrpavanju zaradi boja znotraj in posledičnem neuspehu zunaj pa je veliko dobrih izhodišč podal pokojni Dr. Rugelj.
Napisala si, da je od tebe starejši več kot 20 let. Torej koliko, 24, 25 let več ima od tebe. Se pravi, da je bil star ene 40, ko si jih ti imela 16.
Vsak drug odgovor je odveč. Karma is the bitch. Kje so bili pa tvoji starši, ko je za njihovo 16-letnico zalezoval 40letnik?
Pa še nekaj. Kje 16letnica spozna 40letnika, s katerim se zaplete? Je bil tvoj trener, učitelj, sosed…ali samo navaden pervert, ki zalezuje nladoletnice?
In rešitev primera. Če se spoštuješ, odidi. Deklicama že zdaj ne daješ lepega zgleda.
V citiranem delu je kontradikcija. Praviš, da ženske v nekem obdobju pozabijo biti tudi soproge, nato pa navajaš, da v tem obdobju do mož nastopajo z aspekta “I’m not your mama!”. Seveda! Če so jim soproge, jim ne morejo biti mame. Očitno gre za problem, da moški želijo soprogo in mamo v enem kosu. Ali sem kaj narobe razumela?
V citiranem delu je kontradikcija. Praviš, da ženske v nekem obdobju pozabijo biti tudi soproge, nato pa navajaš, da v tem obdobju do mož nastopajo z aspekta “I’m not your mama!”. Seveda! Če so jim soproge, jim ne morejo biti mame. Očitno gre za problem, da moški želijo soprogo in mamo v enem kosu. Ali sem kaj narobe razumela?
[/quote]
Ja in ne. Nobene kontradikcije ni. Le pozorno je potrebno prebrati.
Točno tako. In tale 40letnik je zapustil svojo takratno ženo in bolnega otroka zaradi 16letnice. Kakšen poden od človeka mora to biti? Katera bi ga sploh hotela imeti za moža?
Morda pa ga 30+ stare ženske ne privlačijo in se tudi zdaj obrača za kakšno novo 16letnico, ker je žena že prestara. Moški, ki je enkrat že zapustil družino, jo bo tudi drugič.
Iz česa pa to zagotovo sklepaš?
Mogoče sta bila z bivšo že narazen in ločena, ko sta šele onadva začela?
Zdaj pa pljuvaš po avtorici , pa niti ne veš, če je to res.
Kako to, da si tako privoščljiva? Kaj te muči?
[/quote]
Saj je sama napisala. Preberi njene poste. Mene ne muči nič in nisem privoščljiva, vem pa, kako se takšnim ženskam in moškim, ki razdrejo družino, vse prej ko slej vrne. Ne moreš graditi svoje sreče na račun nekogaršnje nesreče brez posledic. Ne moreš. Enkrat se ti vrne in te trešči v glavo, tako kot je zdaj treščilo v avtorico.
A si opazila, da tistih postov, ki ji očitajo, da je razbila njegovo prejšnjo družino, sploh ne komentira?
Lidija nasvet -ne upostevaj teh nasvetov locenk-takoj se loci,,klici policijo,,pejt na csd,,..kaj so pa same dosegle s tem in koliko je takih ki so priznale da so bile one krive za locitev??kaj pa ubogi otroci ki prenasajo te traparije?!najprej resen pogovor z mozem kaj je narobe zakaj je tako napisala si da ste nekako pri denarju -najemi privatnega detektiva in bos tocno vedela kaj je in kako potem ukrepati!!razlogov je lahko veliko za tako mozevo obnasanje in niso vsi taki da bi bila potebna locitev!!lp
Saj je sama napisala. Preberi njene poste. Mene ne muči nič in nisem privoščljiva, vem pa, kako se takšnim ženskam in moškim, ki razdrejo družino, vse prej ko slej vrne. Ne moreš graditi svoje sreče na račun nekogaršnje nesreče brez posledic. Ne moreš. Enkrat se ti vrne in te trešči v glavo, tako kot je zdaj treščilo v avtorico.
A si opazila, da tistih postov, ki ji očitajo, da je razbila njegovo prejšnjo družino, sploh ne komentira?
[/quote]
A on pri razbitju družine ni imel nič zraven.? Se ga ni tikalo?
Matr eni ste pa res no…
Mene pa zanima, če avtorica ni imela očeta, ali je le-ta odsoten?
Ker podobnih zgodb je veliko. Mlada ženska se naveže na starejšega, ponavadi dobro situiranega, takoj naštima otroka ali dva, da ga priveže. Ko ženska odraste se ji pa oči odprejo. Medtem, ko bi on bil zapečkar, ker je že izživel svoje in se umirja, bi ona živela svoj lajf in ugotavlja, da od njega nič nima oz. veliko zamuja.
Dobro je povedala! Gospa loči bussines od plesure 😉
Očitno sta dva prišla do točke, ko je on plačal vse kar je hotel, ona pa nima več kaj prodati. Zdaj bosta samo še sostanovalca. Ni vedno tako, v večini pa, če je on premožen bo ona ostala. Prevečkrat videno, tudi, če ni take razlike v letih.
[/quote]
Zgodba tudi te gospe je srhljiva. Se velikokrat videvamo in klepetamo, tako mi polahko odkriva svoj svet. Tudi ona ima dve hčeri, zaupano povzeto po moje; ena je svobodna ena pa prosta, mož pa je seveda že umrl. Torej 3 babe na kupu, štala totalna in gospa je veliko prejokala tam kjer se videvamo.
Ko ji odkrivam svet telegonije, epigenetike, mimikrije, hipokrizije in še česa, in to primerjam z načinom življenja zaradi katerega se sploh družimo (rastlinski in živalski svet), zremo v obličje Resnice. Ona je tega končno sposobna, ker nima (več) kaj izgubiti.
Vsi ostali (tudi tukaj) pa v imenu “ljubezni” le pametujemo/te/jo, javkamo/te/jo, bentimo/te/jo,……….. beri sodimo/te/jo o pravici in krivici.
Tako je tudi s to temo, samo še fuzbal prinese več klikov. Čeprav je tema še kako realna, seveda prav nihče Resnice noče, v njenem izkrivljanju in zakrivanju pa prednačijo tanajbolj pametni/e “terapevti in pravičnice”.
Resnica je modra reč, odkriva se le tistim, ki živimo/te/jo izključno od svojega dela, Vsem ostalim je nedosegljiva zato smo/ste/so se primorani životariti na strani pravice ali krivice.
Btw, tudi s starostno razliko 25 let je možno živeti Resnico v par-tnerstvu, če sta oba svobodna. Osebno sem spoznal tak par. Njuno resnico sem preverjal preko njunega plodu in moram potrditi da je Resnica, ker je bil fant miren v duši, zelo prijeten v druženju.
Še nekaj:
Mimikrija v rastlinskem in živalskem svetu je naravna, v človeškem pa ne, ker imamo pamet. Kdor je ne (noče-idiot, ne zna-bebec) uporablja, ne Živi (naravno), zato take ljudi imenujemo socio/psiho,…pati, skupna pa jim je patološka lažnjivost, začenši z samemu sebi. S paudarkom na patološki, kar je vzrok posledičnim “bolečinam”.
Hočeš ozdraveti? Vzljubi Resnico!
A on pri razbitju družine ni imel nič zraven.? Se ga ni tikalo?
Matr eni ste pa res no…
Mene pa zanima, če avtorica ni imela očeta, ali je le-ta odsoten?
Ker podobnih zgodb je veliko. Mlada ženska se naveže na starejšega, ponavadi dobro situiranega, takoj naštima otroka ali dva, da ga priveže. Ko ženska odraste se ji pa oči odprejo. Medtem, ko bi on bil zapečkar, ker je že izživel svoje in se umirja, bi ona živela svoj lajf in ugotavlja, da od njega nič nima oz. veliko zamuja.
[/quote]
Najprej preberi, kaj sem o njem napisala v prvem postu, potem pa pametuj.
Zgodba tudi te gospe je srhljiva. Se velikokrat videvamo in klepetamo, tako mi polahko odkriva svoj svet. Tudi ona ima dve hčeri, zaupano povzeto po moje; ena je svobodna ena pa prosta, mož pa je seveda že umrl. Torej 3 babe na kupu, štala totalna in gospa je veliko prejokala tam kjer se videvamo.
Ko ji odkrivam svet telegonije, epigenetike, mimikrije, hipokrizije in še česa, in to primerjam z načinom življenja zaradi katerega se sploh družimo (rastlinski in živalski svet), zremo v obličje Resnice. Ona je tega končno sposobna, ker nima (več) kaj izgubiti.
Vsi ostali (tudi tukaj) pa v imenu “ljubezni” le pametujemo/te/jo, javkamo/te/jo, bentimo/te/jo,……….. beri sodimo/te/jo o pravici in krivici.
Tako je tudi s to temo, samo še fuzbal prinese več klikov. Čeprav je tema še kako realna, seveda prav nihče Resnice noče, v njenem izkrivljanju in zakrivanju pa prednačijo tanajbolj pametni/e “terapevti in pravičnice”.
Resnica je modra reč, odkriva se le tistim, ki živimo/te/jo izključno od svojega dela, Vsem ostalim je nedosegljiva zato smo/ste/so se primorani životariti na strani pravice ali krivice.
Btw, tudi s starostno razliko 25 let je možno živeti Resnico v par-tnerstvu, če sta oba svobodna. Osebno sem spoznal tak par. Njuno resnico sem preverjal preko njunega plodu in moram potrditi da je Resnica, ker je bil fant miren v duši, zelo prijeten v druženju.
[/quote]
Preko njunega plodu? Smo mar ljudje ali smo drevesa ?
Sicer pa : itak nič ne razumem, kar je zgoraj napisano.Sem mar zato butelj ali pa je tvoje pisanje podobno Cesarjevim novim oblačilom?
ni hujšega ko se mehankarji spravijo filozofirat o vsem, kar jim pride na pot.
[/quote]
In to ravno z patološkimi lažnivci!;-)
Al mora jt ta svet cugrunt, pa če nočeš! ;-)))
Ne saj ne bi, pa moram čakat nek sestanek.
Uvodne laži teme:
Mož me je ubil, hudo v družini. Stres se je kopičil in danes zjutraj je dokončno počilo. Nihče ni kriv. Počilo je. Enostavno ni šlo več naprej.
Moji hčeri sta majhni, Krasni punci sta in veliko razumeta. Ne da pa se več razumeti njunega očeta, mojega moža.
Nimam moči na dolgo in široko pisat Imava vse, Še vedno me privlači, še vedno ga ljubim, še vedno sem na nek način zaljubljena, ……
Resnica je:
Nikoli še Živela ni, nikoli družine imela ni, laži so se kopičile, kup njih se je prvič podrl, kriva sta izključno onadva, začela sta odkrito izsiljevat, naprej nikoli nišlo, hčeri nista njeni, nista punci, nič ne razumeta, nimata očeta niti ona ne moža,
moči ima več kot očitno dovolj, ona nima nič, privlači jo njegovo imetje, o ljubezni pojma nima, Očeta nikoli ni imela, ……
Skratka čist navaden bulšit, rabi Očeta da ji ročno vnese podatke.
Vsaj teoretično obstaja še možnost, da si maloumen.
[/quote]
Zaenkrat sem še v rednem delovnem razmerju z višješolsko izobrazbo. Jeseni mi bo začelo teči 40.leto delovne dobe. Kar se tiče let, sva približno na istem .Naš predavatelj za slovenski jezik nam je svetoval : Če pišete za ljudstvo, naj bo napisano po ljudsko , da te bodo razumeli. Tudi tebi svetujem isto . Preveč strokovnosti na tem forumu škoduje.
Zaenkrat sem še v rednem delovnem razmerju z višješolsko izobrazbo. Jeseni mi bo začelo teči 40.leto delovne dobe. Kar se tiče let, sva približno na istem .Naš predavatelj za slovenski jezik nam je svetoval : Če pišete za ljudstvo, naj bo napisano po ljudsko , da te bodo razumeli. Tudi tebi svetujem isto . Preveč strokovnosti na tem forumu škoduje.
[/quote]
ja sploh “šank” strokovnosti.
Jaz pa nimam občutka, da je “Lidija” odvisna od svojega moža, oziroma da je tako navezana nanj, da tolerira vse njegove napake. Saj je napake lepo opisala oziroma navedla, kaj jo moti, kaj ni prav, kaj se je v odnosu poslabšalo… Tudi nimam občutka, da pričakuje, da bi on zanjo skrbel kot za otroka. Kvečjemu se on do nje obnaša kot da ji je oče, ne partner, ona pa želi nazaj partnerja.
Verjamem, da ima “Lidija” dovolj moči, saj moč se vedno najde. Še posebno ženska, ki je mama, vedno najde moč za rešiti in zaščititi svoje otroke. Le ne ve, kako to moč uporabiti, kam jo usmeriti, da doseže najboljši cilj. Zato sprašuje tukaj za nasvet, ki pa ga je zelo težko dati.
Ko pravi, da moža še vedno ljubi in da ga želi nazaj, pomeni, da se je pripravljena boriti za to in usmeriti vse sile v to, da postanejo spet normalna družina, ker s tem bi hčerkama omogočila normalno življenje. Verjetno pa ni pripravljena žrtvovati življenje vseh treh zato, da ostane tako kot je, in sicer tako, kot želi mož.
Ne razumem, zakaj ji je mož rekel, naj na ločitev niti ne pomisli (ali nekaj takega). Zakaj se mož noče ločiti? Če toliko hodi okoli sam in tako zaničuje ženo, očitno ni srečen doma. Kaj ima od tega, da ima doma nesrečno družino, ženo, ki je ne ljubi, in hodi na morje sam oziroma s prijatelji ali komerkoli že? Bi znal kakšen moški na to odgovoriti? Sem ženska in ne razumem tega moškega razmišljanja. Očitno si oba želita ohraniti družino skupaj, le da je ona pripravljena vložiti vse svoje moči v to, da se nekaj spremeni in da postanejo spet srečni, on pa je pripravljen vložiti vse svoje moči v to, da ostane tako kot je in da se ne ločita.
“Lidija”, na tvojem mestu bi se skušala dogovoriti za kak pogovor pri družinskem svetovalcu. Včasih smo ženske in moški tako različni v dojemanju in reagiranju, da enostavno ne moremo videti stvari, ki nam jih strokovnjak lahko razjasni.
Vsekakor bi pa v takem stanju, kot si ti sedaj, vzela vsaj en teden ali dva dopusta in šla sama s hčerkama na dopust ter se posvetila uživanju z njima. Odklop od vsega, samo kakšno morje, hribi ali potovanje, ti in hčerki. Potem bi pa razmišljala dalje. Mogoče se moraš samo malo osamosvojiti, početi, kar ti želiš, da postaneš možu bolj zanimiva. Saj veš, moški so lovci, in tisto, kar že imajo, jim ni zanimivo. Probaj mu dati občutek, da nisi “za gótovo” samo njegova.
[/quote]
Jaz sem pa vedno bolj fascinirana nad tem, kako se moškim vse oprosti, vse olajša, zgladi vsako gubico, podre vsako oviro na njihovi poti, vsako čer odstrani, da njihova barčica mirno pluje dalje. Žena, ženska, partnerka pa pri tem gara kot magarac. Lika tiste gube, z golimi rokami dviga in premika čeri…samo da njegova barčica mirno pluje.
Ta mož je zdolgočasen, neprava Lidija pa dela ko magarac. Njega je treba razumet, njemu je treba zdaj oprostit, njemu je treba zdaj dat čas, da razmisli. Otroci morajo potrpežljivo čakati, da se Oče spomni, da jih ima. A ona? Ona se mora umakniti, ona odpeljati otroke na potovanje, da ne živcirajo zdolgočasenega očeta, ki jih ne povoha, ona mora poiskati terapevta, ona mora potrpeti, ona mora dati njemu čas, ona se mora preleviti v neko nedosegljivo zapeljivko. On pa mora medtem samo čakat na kavču s pivo v roki, da pride zlati pladenj pred njega.
In točno zato propadajo zveze.
Če bi bila situacija obratna, bi neprava Lidija letela skoz vrata kot gnila hruška, z otrokoma v najemniški flet, njen sloves bi se dotaknil vseh samskih moških v radiusu 50 km tako da nikoli več ne bi bila godna za kakšrno koli resno zvezo, ker “kako se je pa ona obnašala v zakonu”, vsi bi jih obrnili hrbet, po vsej verjetnosti tudi njeni bližji, otroka bi jo obsojala, ker je uničila družino.
Jaz nimam tega potrpljenja z nekim neodraslim otrokom pri 50. letih. Ja, pri letih, ko mu prostata začenja pešat, je še vedno otročiček. Iz faze cepetanja je prišel na “bolj grob dotik” svoje žene.
In to ste pripravljene tolerirat? Čakat, da se on odloči kaj bi? In take nasvete delite ženske ženski, prijateljice prijateljici, mame hčerkam? Za vsako ceno zaščitit moškega, da mu mirno pluje barčica, za ceno sreče lastne družine, medtem ko on še ve ne, da družino ima?
Verjet ne morem, kolk ste napisali odgovorov tej zgodbi in vsej tej debati tudi ne. Zlasti zadnjih nekaj postov zažiga. Avtorica, tvoja zgodba nima ne repa ne glave. Zakaj ti otroci spijo v nedeljo popoldne, če so stari ena osem let, tadruga pa verjetno štiri, če ne več. Zakaj bi te mož brez razloga pritisnil ob hladilnik in ti grozil, če pa sploh nista govorila ves dopoldan? Zakaj napišeš, da bo spet prišel nabrkljan in nasilen, potem pa dodajaš, da se to še nikoli ni zgodilo prej? Zakaj bi te bilo strah njegovega nasilja, če sta prej nevemkoliko let živela v slogi in v ljubečem razmerju, kot pišeš? Ne razumem, kaj deklici razumeta? Ne razumem, zakaj si z otroci doma, če so pa počitnice in vsi so na dopustu. Praviš, da denar ni problem, zakaj ne greš tudi ti za konec tedna na morje ali na vikend, če ga imata?
Skratka, vsa ta zgodbica je nateg. Če je okvir zgodbe resničen in si resnična oseba, potem ne vidiš realno sveta okoli sebe. Očitno si možu prenaporna ali pa ne vidiš problemov, ki jih ima on. Ali pa je zgodba komplet izmišljena in produkt slaboumnosti.