No pa ti povej, kolikokrat na dan ali teden ali mesec se tebi zdi normalno, da se človek umije? Ti naprimer? Vsaka dva tedna?
[/quote]

Ampak ti pa si res debil od ženske.
Imamo doma 90.letnico, že 10.let nepokretno. Kdaj se je nazadnje tuširala? Pred 10.leti. Se jo pa 1x na dan umiva z bombažnimi pleničkami. In verjetno ima bolj prijeten vonj kot ti.

Eni res flancate neumnosti. Se vidi, da nimate pojma o čem sploh debatirate in ste samo ovce, ki sledijo butastim pastirjem.

Ampak ti pa si res debil od ženske.
Imamo doma 90.letnico, že 10.let nepokretno. Kdaj se je nazadnje tuširala? Pred 10.leti. Se jo pa 1x na dan umiva z bombažnimi pleničkami. In verjetno ima bolj prijeten vonj kot ti.

Eni res flancate neumnosti. Se vidi, da nimate pojma o čem sploh debatirate in ste samo ovce, ki sledijo butastim pastirjem.
[/quote]

Uf. Izpustila sem zelo pomemben podatek. Ta naša “starostnica” ima celih 100kg. Jo prideš ti odnest iz postelje v bano? Pa da te vidim, kako jo boš vsak dan kopala? Ker tuširat se ne more, je nepokretna.

Še ena, ki ne zna seštet 1+1.

Ne more se nekdo, ki je v plenici, nepokreten, primerjati z mano. Ti je to kaj logično?
In ponavadi je v domovih tako, da ima ena “sestra” v oskrbi 20+ starostnikov, katerim je potrebno pripeljat jesti, jih nahranit, umit, preoblečt posteljo in jih oblečt. Umivajo jih vsak dan, res pa jih vsak dan ne vozijo pod tuš ali pa v bano, ker je to fizično nemogoče.
In tu si spet kot dobra duša na vrsti ti.

Aja. Pa še malo težje vprašanje.

Zakaj v bolnici tistih, ki so v komi ali pa nepokretni ne tuširajo vsak dan? A ao ti kaj manjvredni, ker so stari od 0-65 let?
Ko okrevajo po težkih operacijah, nesrečah…si že videla, da bi takšnega kopali? Ne. Ga pa vsak dan umijejo in namažejo z oljem.
[/quote]

Zakaj se ne more primerjat s tabo? Je manj vreden kot ti? In veliko jih je, ki niso priklenjeni na posteljo, pa vseeno ne morejo sami na wc ali pod tuš, ampak potrebujejo pomoč. Rada bi te videla, v poletni vročini, brez klime, se pajcat v plenici in priti na vrsto za tuš šele vsakih nekaj tednov, pa tudi če bi samo na postelji ležala, bi se že dobro usmradila. Koliko ima sestra dela pa ni niti moj problem, niti problem oskrbovancev. Mi smo našega nepokretnega starostnika imeli prav zaradi tega doma in se tako skombinirali s službami, da smo zmogli. In ni nam žal, sploh ko berem vaše komentarje. Če se taki ljudje znajdete na takih delovnih mestih, potem ni čudno, da so razmere tame, kot so in da tako delate z ljudmi.

Razmere so tam take kot so in so obupne. Prizadevanja zaposlenih od direktorja dalje so v smeri prikrivanja realnih razmer, in olepševanja le teh. Po obstoječem sistemu, se za oskrbovance niti ne da skrbeti kaj dosti bolje. Manjka zaposlenih, manjka dobre volje zaposlenim, manjka prizadevnosti, saj vsak naredi najmanj, kar se da, manjka za plače zaposlenim in to tistim, ki prihajajo v neposreden stik z vašim svojcem. Zaposlene negovalke so kronično nezadovoljne. Drugače pa, saj vzdrževalec je tam čisto v redu plačan, in tudi preveč dela nima.

Če so razmere tako katastrofalne kot govoriš, ti vrhunska strokovnjakinja, ki vse veš, zakaj si te svoje starostnike ne vzamete nazaj domov in sami skrbite za njih? S tem, ko jih zavestno puščate v teh strahotnih domovih, ste soudeleženci v zločinu.

Zakaj se ne more primerjat s tabo? Je manj vreden kot ti? In veliko jih je, ki niso priklenjeni na posteljo, pa vseeno ne morejo sami na wc ali pod tuš, ampak potrebujejo pomoč. Rada bi te videla, v poletni vročini, brez klime, se pajcat v plenici in priti na vrsto za tuš šele vsakih nekaj tednov, pa tudi če bi samo na postelji ležala, bi se že dobro usmradila. Koliko ima sestra dela pa ni niti moj problem, niti problem oskrbovancev. Mi smo našega nepokretnega starostnika imeli prav zaradi tega doma in se tako skombinirali s službami, da smo zmogli. In ni nam žal, sploh ko berem vaše komentarje. Če se taki ljudje znajdete na takih delovnih mestih, potem ni čudno, da so razmere tame, kot so in da tako delate z ljudmi.
[/quote]

Ja, ni čudno, da je, kot je, če vi, svetniki, ki se zavedate obupnih razmer, nič ne storite, ampak jih kar še naprej puščate v domovih, namesto da bi jih vzeli k sebi in jih rešili trpljenja.

Saj sem že prej zgoraj že napisala, da jaz osebja ne obtožujem pretepanja, nee nisem vegan, za mojo glupost pa res ne morem odgovarjat, ker z dementnimi res nimam izkušenj. Očitala sem samo pasivnost, ker negovalci tiste bolne gospe ne znajo ali nočejo potolažiti. Morda pa s tem poskušajo doseči, da bi se ona naveličala klicati ponoči in zaspala. Morda je samo zamenjala noč za dan in zdaj misli, da je nekje ujeta. To ni človeško. Jaz pa ne morem bit brez srca!

Moja znanka dela v Nemčiji v domu upokojencev. Imajo stroge etične standarde o ravnanju s starimi ljudmi, še posebej z bolj ranljivimi – dementnimi. Negovalno osebje mora varovancem omogočati karseda prijetno bivanje, prav nikoli ne smejo z njimi biti strogi, razen kdaj na humoren način. Izpadov bolnikov pa ne smejo jemati osebno, vse morajo delati z njimi sočutno, preko igre ali zvijače, zgodbicam pa pritrditi v pozitivnem smislu, npr. jim posteljo “v primeru bombnega napada” predstaviti kot varno zaklonišče, vse v skladu s sprotnim stanjem. Ušpičijo jim pa ti dementni marsikakšno ja, ampak je privezovanje in zaklepanje kljub temu ful omejeno, ker varovanci ne smejo trpeti nobene duševne in telesne stiske. To jim tam uspeva, ker je veliko več osebja kot pri nas, kljub temu pa je dosti izgorelosti in nemški negovalci zapuščajo svoj poklic, ta poklic opravljajo tujci, vendar morajo šolanje ponoviti ali se dokvalificirati v Nemčiji, ker naše zdravstvene šole tam veljajo kot papir za rit obrisat. Takole gre : en je pomočnik negovalca, teh je največ, nosijo težka bremena, sezuvajo, obuvajo. Drugi je negovalec, ki umiva sme slečt in oblečt in hraniti. Tretji je medicinska sestra, ki daje terapijo in razporeja in tudi fizično dela vse, če je nujno. In četrti je družabnik oz. animator, ki se kot prijatelj pogovarja. Peti je socialni delavec ali psiholog itn. Že v startu je v predstavitvi delovnega mesta oziroma v opisu del in nalog omenjena obvezna pozitivnost, humorna, vesela narava kandidata za takšno delo, ki naj nima težav z želodcem zaradi slabih vonjav in je sposoben dvigniti tudi po več kot 20 kg.

Kaj bi se zgodilo, če bi kdo pri njih ponoči cel teden neuspešno klical na pomoč, tulil tako, da celo sosedje pri zaprtih oknih v mestu ne bi spali? Prišlo bi do tožbe s strani svojcev. Za bivanje v domu upokojencev svojci plačajo od 2500 – 3.000 eur (Munchen) in za ta denar upravičeno pričakujejo humano, ustrezno srčno negovanje ostarelega starša v zadnjih letih njegovega življenja, zagotovljeno lajšanje bolečin in stalno pomoč. Ne pa zanemarjanja in visokih doz pomirjeval zato, da imajo vsi pred njim mir, kaj šele šparanja plenic – puščanja svojcev v dreku!

Za situacijo pri nas je krivo ministrstvo za zdravje, ki določa take nizke standarde nege nemočnih ostarelih ljudi, da je žejnemu dobiti vode ali čaja takoj, že nadstandard. Zdaj pa prihaja v Slovenijo podjetje Senecura, ki bo postavljala domove upokojencev po celi Sloveniji po avstrijskih standardih nege.

Saj sem že prej zgoraj že napisala, da jaz osebja ne obtožujem pretepanja, nee nisem vegan, za mojo glupost pa res ne morem odgovarjat, ker z dementnimi res nimam izkušenj. Očitala sem samo pasivnost, ker negovalci tiste bolne gospe ne znajo ali nočejo potolažiti. Morda pa s tem poskušajo doseči, da bi se ona naveličala klicati ponoči in zaspala. Morda je samo zamenjala noč za dan in zdaj misli, da je nekje ujeta. To ni človeško. Jaz pa ne morem bit brez srca!

Moja znanka dela v Nemčiji v domu upokojencev. Imajo stroge etične standarde o ravnanju s starimi ljudmi, še posebej z bolj ranljivimi – dementnimi. Negovalno osebje mora varovancem omogočati karseda prijetno bivanje, prav nikoli ne smejo z njimi biti strogi, razen kdaj na humoren način. Izpadov bolnikov pa ne smejo jemati osebno, vse morajo delati z njimi sočutno, preko igre ali zvijače, zgodbicam pa pritrditi v pozitivnem smislu, npr. jim posteljo “v primeru bombnega napada” predstaviti kot varno zaklonišče, vse v skladu s sprotnim stanjem. Ušpičijo jim pa ti dementni marsikakšno ja, ampak je privezovanje in zaklepanje kljub temu ful omejeno, ker varovanci ne smejo trpeti nobene duševne in telesne stiske. To jim tam uspeva, ker je veliko več osebja kot pri nas, kljub temu pa je dosti izgorelosti in nemški negovalci zapuščajo svoj poklic, ta poklic opravljajo tujci, vendar morajo šolanje ponoviti ali se dokvalificirati v Nemčiji, ker naše zdravstvene šole tam veljajo kot papir za rit obrisat. Takole gre : en je pomočnik negovalca, teh je največ, nosijo težka bremena, sezuvajo, obuvajo. Drugi je negovalec, ki umiva sme slečt in oblečt in hraniti. Tretji je medicinska sestra, ki daje terapijo in razporeja in tudi fizično dela vse, če je nujno. In četrti je družabnik oz. animator, ki se kot prijatelj pogovarja. Peti je socialni delavec ali psiholog itn. Že v startu je v predstavitvi delovnega mesta oziroma v opisu del in nalog omenjena obvezna pozitivnost, humorna, vesela narava kandidata za takšno delo, ki naj nima težav z želodcem zaradi slabih vonjav in je sposoben dvigniti tudi po več kot 20 kg.

Kaj bi se zgodilo, če bi kdo pri njih ponoči cel teden neuspešno klical na pomoč, tulil tako, da celo sosedje pri zaprtih oknih v mestu ne bi spali? Prišlo bi do tožbe s strani svojcev. Za bivanje v domu upokojencev svojci plačajo od 2500 – 3.000 eur (Munchen) in za ta denar upravičeno pričakujejo humano, ustrezno srčno negovanje ostarelega starša v zadnjih letih njegovega življenja, zagotovljeno lajšanje bolečin in stalno pomoč. Ne pa zanemarjanja in visokih doz pomirjeval zato, da imajo vsi pred njim mir, kaj šele šparanja plenic – puščanja svojcev v dreku!

Za situacijo pri nas je krivo ministrstvo za zdravje, ki določa take nizke standarde nege nemočnih ostarelih ljudi, da je žejnemu dobiti vode ali čaja takoj, že nadstandard. Zdaj pa prihaja v Slovenijo podjetje Senecura, ki bo postavljala domove upokojencev po celi Sloveniji po avstrijskih standardih nege.
[/quote]

Avtorica si Snelca_?

Saj sem že prej zgoraj že napisala, da jaz osebja ne obtožujem pretepanja, nee nisem vegan, za mojo glupost pa res ne morem odgovarjat, ker z dementnimi res nimam izkušenj. Očitala sem samo pasivnost, ker negovalci tiste bolne gospe ne znajo ali nočejo potolažiti. Morda pa s tem poskušajo doseči, da bi se ona naveličala klicati ponoči in zaspala. Morda je samo zamenjala noč za dan in zdaj misli, da je nekje ujeta. To ni človeško. Jaz pa ne morem bit brez srca!

Moja znanka dela v Nemčiji v domu upokojencev. Imajo stroge etične standarde o ravnanju s starimi ljudmi, še posebej z bolj ranljivimi – dementnimi. Negovalno osebje mora varovancem omogočati karseda prijetno bivanje, prav nikoli ne smejo z njimi biti strogi, razen kdaj na humoren način. Izpadov bolnikov pa ne smejo jemati osebno, vse morajo delati z njimi sočutno, preko igre ali zvijače, zgodbicam pa pritrditi v pozitivnem smislu, npr. jim posteljo “v primeru bombnega napada” predstaviti kot varno zaklonišče, vse v skladu s sprotnim stanjem. Ušpičijo jim pa ti dementni marsikakšno ja, ampak je privezovanje in zaklepanje kljub temu ful omejeno, ker varovanci ne smejo trpeti nobene duševne in telesne stiske. To jim tam uspeva, ker je veliko več osebja kot pri nas, kljub temu pa je dosti izgorelosti in nemški negovalci zapuščajo svoj poklic, ta poklic opravljajo tujci, vendar morajo šolanje ponoviti ali se dokvalificirati v Nemčiji, ker naše zdravstvene šole tam veljajo kot papir za rit obrisat. Takole gre : en je pomočnik negovalca, teh je največ, nosijo težka bremena, sezuvajo, obuvajo. Drugi je negovalec, ki umiva sme slečt in oblečt in hraniti. Tretji je medicinska sestra, ki daje terapijo in razporeja in tudi fizično dela vse, če je nujno. In četrti je družabnik oz. animator, ki se kot prijatelj pogovarja. Peti je socialni delavec ali psiholog itn. Že v startu je v predstavitvi delovnega mesta oziroma v opisu del in nalog omenjena obvezna pozitivnost, humorna, vesela narava kandidata za takšno delo, ki naj nima težav z želodcem zaradi slabih vonjav in je sposoben dvigniti tudi po več kot 20 kg.

Kaj bi se zgodilo, če bi kdo pri njih ponoči cel teden neuspešno klical na pomoč, tulil tako, da celo sosedje pri zaprtih oknih v mestu ne bi spali? Prišlo bi do tožbe s strani svojcev. Za bivanje v domu upokojencev svojci plačajo od 2500 – 3.000 eur (Munchen) in za ta denar upravičeno pričakujejo humano, ustrezno srčno negovanje ostarelega starša v zadnjih letih njegovega življenja, zagotovljeno lajšanje bolečin in stalno pomoč. Ne pa zanemarjanja in visokih doz pomirjeval zato, da imajo vsi pred njim mir, kaj šele šparanja plenic – puščanja svojcev v dreku!

Za situacijo pri nas je krivo ministrstvo za zdravje, ki določa take nizke standarde nege nemočnih ostarelih ljudi, da je žejnemu dobiti vode ali čaja takoj, že nadstandard. Zdaj pa prihaja v Slovenijo podjetje Senecura, ki bo postavljala domove upokojencev po celi Sloveniji po avstrijskih standardih nege.
[/quote]

A bo ta Senecura tudi negovalce pripeljala iz Avstrije in jih plačevala po avstrijski tarifi, da bo standardom zadovoljeno? Neverjetno, kakšne oslarije človek tukaj prebere.

Čaj, napitek, postrežen v tem mesecu, bo dodan obračunu v naslednjem mesecu. In to oskrbovancu, ki priskrbi 12K€ prihodka na letni ravni.
Se pa iz denarja od oskrbovalnin zgradi celoten novi prizidek. Celo pohvalijo se v lokalnem časopisu, da so vse sami financirali 🙂

Saj sem že prej zgoraj že napisala, da jaz osebja ne obtožujem pretepanja, nee nisem vegan, za mojo glupost pa res ne morem odgovarjat, ker z dementnimi res nimam izkušenj. Očitala sem samo pasivnost, ker negovalci tiste bolne gospe ne znajo ali nočejo potolažiti. Morda pa s tem poskušajo doseči, da bi se ona naveličala klicati ponoči in zaspala. Morda je samo zamenjala noč za dan in zdaj misli, da je nekje ujeta. To ni človeško. Jaz pa ne morem bit brez srca!

Moja znanka dela v Nemčiji v domu upokojencev. Imajo stroge etične standarde o ravnanju s starimi ljudmi, še posebej z bolj ranljivimi – dementnimi. Negovalno osebje mora varovancem omogočati karseda prijetno bivanje, prav nikoli ne smejo z njimi biti strogi, razen kdaj na humoren način. Izpadov bolnikov pa ne smejo jemati osebno, vse morajo delati z njimi sočutno, preko igre ali zvijače, zgodbicam pa pritrditi v pozitivnem smislu, npr. jim posteljo “v primeru bombnega napada” predstaviti kot varno zaklonišče, vse v skladu s sprotnim stanjem. Ušpičijo jim pa ti dementni marsikakšno ja, ampak je privezovanje in zaklepanje kljub temu ful omejeno, ker varovanci ne smejo trpeti nobene duševne in telesne stiske. To jim tam uspeva, ker je veliko več osebja kot pri nas, kljub temu pa je dosti izgorelosti in nemški negovalci zapuščajo svoj poklic, ta poklic opravljajo tujci, vendar morajo šolanje ponoviti ali se dokvalificirati v Nemčiji, ker naše zdravstvene šole tam veljajo kot papir za rit obrisat. Takole gre : en je pomočnik negovalca, teh je največ, nosijo težka bremena, sezuvajo, obuvajo. Drugi je negovalec, ki umiva sme slečt in oblečt in hraniti. Tretji je medicinska sestra, ki daje terapijo in razporeja in tudi fizično dela vse, če je nujno. In četrti je družabnik oz. animator, ki se kot prijatelj pogovarja. Peti je socialni delavec ali psiholog itn. Že v startu je v predstavitvi delovnega mesta oziroma v opisu del in nalog omenjena obvezna pozitivnost, humorna, vesela narava kandidata za takšno delo, ki naj nima težav z želodcem zaradi slabih vonjav in je sposoben dvigniti tudi po več kot 20 kg.

Kaj bi se zgodilo, če bi kdo pri njih ponoči cel teden neuspešno klical na pomoč, tulil tako, da celo sosedje pri zaprtih oknih v mestu ne bi spali? Prišlo bi do tožbe s strani svojcev. Za bivanje v domu upokojencev svojci plačajo od 2500 – 3.000 eur (Munchen) in za ta denar upravičeno pričakujejo humano, ustrezno srčno negovanje ostarelega starša v zadnjih letih njegovega življenja, zagotovljeno lajšanje bolečin in stalno pomoč. Ne pa zanemarjanja in visokih doz pomirjeval zato, da imajo vsi pred njim mir, kaj šele šparanja plenic – puščanja svojcev v dreku!

Za situacijo pri nas je krivo ministrstvo za zdravje, ki določa take nizke standarde nege nemočnih ostarelih ljudi, da je žejnemu dobiti vode ali čaja takoj, že nadstandard. Zdaj pa prihaja v Slovenijo podjetje Senecura, ki bo postavljala domove upokojencev po celi Sloveniji po avstrijskih standardih nege.
[/quote]

Ko bi kdaj dejansko stopila v kakšen dom, ne samo brala forumskih izmišljotin, bi videla, da je v naših domovih podobno – vsaj v večini. Čaj je verjetno naročen v domovskem bifeju, zato normalno, da je zaračunan! V domskih skupnostih je pa na voljo ves čas.

Ja, saj trgovci tudi gradijo štacune s krediti, ki jih odplačujejo z denarjem, ki ga stranke zapravijo z nakupi. In tudi temu se reče, da se samofinancirajo. Ne vem, kaj ti ni jasno? Tudi ti ne rečeš, da ti delodajalec financira kredit za stanovanje, ker ti plačo nakazuje. Mater ste bumbarji!

Saj sem že prej zgoraj že napisala, da jaz osebja ne obtožujem pretepanja, nee nisem vegan, za mojo glupost pa res ne morem odgovarjat, ker z dementnimi res nimam izkušenj. Očitala sem samo pasivnost, ker negovalci tiste bolne gospe ne znajo ali nočejo potolažiti. Morda pa s tem poskušajo doseči, da bi se ona naveličala klicati ponoči in zaspala. Morda je samo zamenjala noč za dan in zdaj misli, da je nekje ujeta. To ni človeško. Jaz pa ne morem bit brez srca!

Moja znanka dela v Nemčiji v domu upokojencev. Imajo stroge etične standarde o ravnanju s starimi ljudmi, še posebej z bolj ranljivimi – dementnimi. Negovalno osebje mora varovancem omogočati karseda prijetno bivanje, prav nikoli ne smejo z njimi biti strogi, razen kdaj na humoren način. Izpadov bolnikov pa ne smejo jemati osebno, vse morajo delati z njimi sočutno, preko igre ali zvijače, zgodbicam pa pritrditi v pozitivnem smislu, npr. jim posteljo “v primeru bombnega napada” predstaviti kot varno zaklonišče, vse v skladu s sprotnim stanjem. Ušpičijo jim pa ti dementni marsikakšno ja, ampak je privezovanje in zaklepanje kljub temu ful omejeno, ker varovanci ne smejo trpeti nobene duševne in telesne stiske. To jim tam uspeva, ker je veliko več osebja kot pri nas, kljub temu pa je dosti izgorelosti in nemški negovalci zapuščajo svoj poklic, ta poklic opravljajo tujci, vendar morajo šolanje ponoviti ali se dokvalificirati v Nemčiji, ker naše zdravstvene šole tam veljajo kot papir za rit obrisat. Takole gre : en je pomočnik negovalca, teh je največ, nosijo težka bremena, sezuvajo, obuvajo. Drugi je negovalec, ki umiva sme slečt in oblečt in hraniti. Tretji je medicinska sestra, ki daje terapijo in razporeja in tudi fizično dela vse, če je nujno. In četrti je družabnik oz. animator, ki se kot prijatelj pogovarja. Peti je socialni delavec ali psiholog itn. Že v startu je v predstavitvi delovnega mesta oziroma v opisu del in nalog omenjena obvezna pozitivnost, humorna, vesela narava kandidata za takšno delo, ki naj nima težav z želodcem zaradi slabih vonjav in je sposoben dvigniti tudi po več kot 20 kg.

Kaj bi se zgodilo, če bi kdo pri njih ponoči cel teden neuspešno klical na pomoč, tulil tako, da celo sosedje pri zaprtih oknih v mestu ne bi spali? Prišlo bi do tožbe s strani svojcev. Za bivanje v domu upokojencev svojci plačajo od 2500 – 3.000 eur (Munchen) in za ta denar upravičeno pričakujejo humano, ustrezno srčno negovanje ostarelega starša v zadnjih letih njegovega življenja, zagotovljeno lajšanje bolečin in stalno pomoč. Ne pa zanemarjanja in visokih doz pomirjeval zato, da imajo vsi pred njim mir, kaj šele šparanja plenic – puščanja svojcev v dreku!

Za situacijo pri nas je krivo ministrstvo za zdravje, ki določa take nizke standarde nege nemočnih ostarelih ljudi, da je žejnemu dobiti vode ali čaja takoj, že nadstandard. Zdaj pa prihaja v Slovenijo podjetje Senecura, ki bo postavljala domove upokojencev po celi Sloveniji po avstrijskih standardih nege.
[/quote]

Cene pa bodo afriške, kajne?

Pomagat? Ali ti ves kaksni oskrbovanci so lahko v domovih. Lahko ta, ki vpije na pomoc. Ji ne manjka nic in je samo dementna. Ti imajo tudi vidne in slusne halucinacije. In taki osebi ne mores pomagat. Samo s pomirjevali.

Ne, nisem Šnelca.

Ali se kaj spremeni?

Cene pa bodo afriške, kajne?
[/quote]

Ah, ne, saj bodo te pametnjakovičke plačevale vrhunsko oskrbo za svoje starše po švicarskih cenah.

Kaka oslarija pa? Mislila sem samo na to, da avstrijski šefi gotovo ne bodo od osebja zahtevali porabiti samo 2 plenici na inkotinentnega stanovalca dnevno zaradi šparanja. Ampak se bo za varovance v Senecuri gotovo normalno skrbelo, brez, da bi se to, normalno skrb, imenovalo za nadstandard! Jasno, da ne bo avstrijske plače, zakaj pa bi bila, če smo pa v Sloveniji. Tudi v Hočah v Magni so plače okrog 1100-1200 eur neto, seveda niso 1600-1800 kot v Grazu, sicer se firmi to ne bi splačalo.

Kaka oslarija pa? Mislila sem samo na to, da avstrijski šefi gotovo ne bodo od osebja zahtevali porabiti samo 2 plenici na inkotinentnega stanovalca dnevno zaradi šparanja. Ampak se bo za varovance v Senecuri gotovo normalno skrbelo, brez, da bi se to, normalno skrb, imenovalo za nadstandard! Jasno, da ne bo avstrijske plače, zakaj pa bi bila, če smo pa v Sloveniji. Tudi v Hočah v Magni so plače okrog 1100-1200 eur neto, seveda niso 1600-1800 kot v Grazu, sicer se firmi to ne bi splačalo.
[/quote]

Če bodo šparali pri plačah, zakaj ne bi še pri plenicah? Ne vem, kaj si predstavljate, da boste za slovenske cene dobili švedski standard? Sicer pa, zakaj svojih starčkov ne dajete v avstrijske domove? Zakaj v slovenske, če so tako grozni?

ko sem hodila po bolnicah na obiske, je vedno kdo tulil. Babica mi je povedala, da eni kričijo vse noči. To so bolezni, take in drugačne, uspavat jih pa na silo ne moreš s kakimi tabletami.

Dela v domu. V eni izmeni skrbi za 40 stanovalcev, nocni izmeni skrbi za 250 stanovalcev. Vcasih se ji zgodi, da v eni izmeni skrbi cel cas za za dva ali tri kriticna stanovalca, pa se mora poskrbeti za potek dela in terapijo za vse varovance.
Ne vem koliko jih ji je umrlo ko je ona bila zraven, kolikokrat ih je ozivljala, kolikokrat je prisla domov objokana, pa se vedno vstraja v tem poklicu.
V tej sluzbi vidis vse, cesa se normalen clovek boji, bolecine, krvi in umiranja.
Svojci ne vedo koliko zaposleni naredijo za stanovalce, kako bi le vedli ce pridejo za pol ure na obisk.
Nadrejeni pa skoz vstrajajo, in pritiskajo na zaposlene da morajo narediti vec.
Svojci pritiskajo na nadrejene z tozbami, nadrejeni potem izvajajo pritisk na zaposlene.
Mislim da bi v vsakem domu, moralo biti dvakrat ali trikrat vecje stevilo zaposlenih. Samo drzava se nima casa s tem ukvarjati.

Povedala bom samo to. Vsi Vi. Hčere in sinovi. Pridite večkrat k svojim mamam in očetom. Ker, če pridete enkrat na mesec, smo mi njihova Družina. Jokajo, ko niste tam. Prosijo, niste tam. Kila sadja in poceni sok, ki ga s seboj prinesete. Bolje, če ga ne bi. Zakaj. Odložite in greste… FUJ.

Vsaka čast vsem, ki vztrajajo v takšni službi.

To je res.

Če se dementna oseba pogovarja s samo sabo, zmerja vse, kriči, potem to ne pomeni, da je mučena.

Ne, nisem Šnelca.

Ali se kaj spremeni?
[/quote]

Pametna si tolk ko ste hudičev. Pa skoz gondlaš eno in isto.
Pojdi tja in jim povej, nas pa že nehaj posiljevat z eno in isto burko.