moj sin jih ima že 40 pa mi na misel ne pride da bi ga pustila samega niti za en sam dan,

Ne.

Meni je bilo takrat tri dni že veliko..sem jo pogrešala ful..
Za tri tedne mi pa sploh ne bi bilo do tega, tako da bi se z lahkoto odločila.. 🙂

Hahaha….kaksen odtujitveni sindrom bi sele on dozivel….na zalost pa.je nekaj “mamic” res tako pohabilo svoje otroke, da ne zdrzijo brez mame en dan….
Ce bi pustila otroka doma in sla za 3 tedne na dopust? Hmmmm….odvisno.od destinacike in situacije….nikar ne dajajte oznak o slabi mami in brezbriznosti…. tudi, ko si mati zivljenje tece dalje in so razne situacije…. jaz bi za svojega sina naredila bse in nic namesto njega….

Točno tako. Taki starši niso vredni pol pi.de mrzle vode. Otroka imajo samo kot modni dodatek, kadar jim paše.

Če si vsi pogoji izpolnjeni, ja bi šla. Oba seveda z partnerjem. Otrok pri taki starosti sploh ne ve kaj je to dopust.Njemu je vseeno samo,da si tu nekje na dohvat ruke .
Dajte no dramatizirat .
Kaj pa,ko so hodile matere za nekaj mesecev sluzit denar v tujino. Še manjše so puščale.
Tam okoli 5 pa že lažje pohajkuje okoli. Čeprav tudi nekajdnevna vožnja zna bit presneto naporna.
Tako,da vidva kar mirno.

… seveda ne ve kaj je to dopust. Ve samo, da so starši kar na enkrat izginili in jih ni. Celo večnost. Pri enoletniku so trije tedni več kot 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} njegovega življenja ( pri 10 letniku bi bilo to dobre pol leta ).
Jaz bi razmislila predvsem, zakaj si pri enoletnem otroku, ki se vsak dan spreminja in uči novih stvari, želim stran od njega.

Potovanja so super! Vendar bodo kraji kamor je super it vedno tam nekje, otrok pa bo zrasel in ne bo več tako potreboval bližino staršev. Takrat bo spet čas za daljša potovanja brez otrok. Pri enoletniku pa je vikend s partnerjem tudi dovolj za utrjevanje padtnerstva.

Niti slučajno ne omenjaj moje mačke Pike v tem kontekstu. Midva jo (v boksu) vedno vzameva s seboj, otroka pa nama pazi tašča, Pike ji ne zaupava, ker je zelo občutljiva.

Poglej se, kaj si napisala: enoletniku je vseeno, kje je, samo da je mama na dohvat.
Mislim, da dotična mama, ki bi šla nekam za tri tedne, malemu ne bo na dohvat …

Edini opravičljivi razlog, da sta toliko časa narazen, je to, če mora mama v bolnico. Tja do cca 10. leta se mi zdi tako dolga odsotnost pretirana in jo otrok težko preživi (če jo pa z lahkoto, se morajo pa starši tudi malo zamisliti).
Tudi po petih otrocih, ko verjamem, da paše zadihat brez otroka, je dva tedna preveč. Zakaj imate toliko otrok, če potem rabite time out? Imejte tri a ne. (In seveda, ko babica drži dva ali tri vogale, jih niti ni problem imeti pet.)

Pravo vprašanje bi bilo:”Ali bom zdržala brez otroka 3 tedne?”

… v bistvu res!

Ne. Tako majhnega otroka ne bi puščala v varstvu iz takih razlogov kot je dopust v dvoje (čeprav mu ne bi nič manjkalo pri babici)

Ne razumem zakaj imajo določene osebe otroke, če gredo vedno same povsod. Moja soseda je sicer dobrih 20 let starejša od mene in ima hči mojih let. Torej ni mlada je v poznih 40-h. Vsako soboto ji pripelje svoja dva otroka in pride ponju v nedeljo po kosilu. Običajno je to leteči prevzem, ker se ji mudi. Zdaj prihajajo počitnice in soseda bo dobila že v petek popoldne oba otroka potem bo hči z partnerjem prišla na novoletno večerjo….. V tem času bosta sama šla v Ljubljano na kuhančka, malo pohajat po trgovinah… vse sama. Kakšna je razlika če bi, onadva šla za tri tedne na dopust nobene razen ta, da sta otroka stara 8 in 10 let.
Pišem pa to iz razloga, ker druga plat je pa ta, da soseda že danes stoka ker jih bo imela cele počitnice in kako sta naporna otroka. Kako je naveličana varstva in kako bi v miru rada enkrat preživela vikend.
Zato preden porinete otroke nekomu premislite, če je to dotičnemu v veselje, ali to predstavlja zanj napor. Sedemdeset letna babica, tudi če ima neizmerljivo rada svoje vnuke jih ni sposobna paziti nekaj dni.

Vprašaj enkrat to sosedo, zakaj lastni hčerki ne reče, da naj vnuka pripelje le na obisk, ne pa za cel vikend? Česa se boji?

Vprašaj enkrat to sosedo, zakaj lastni hčerki ne reče, da naj vnuka pripelje le na obisk, ne pa za cel vikend? Česa se boji?
[/quote]

Verjemi sem jo že in tudi svetovala enako, vendar je ta gospa nekako vdana v usodo in vedno reče – sej kaj pa čem, oh naša ……, ali pa sej nm več dolg.
Primer sem napisal predvsem zato, da tisti, ki imate navado otroke nekomu potisniti premislite, če jih ta oseba resnično zmore imeti. ne če jih hoče ampak, če jih ZMORE.

Meri se v času in v njegovi kvaliteti.
Kaj ti pomaga oče ali mama, ki je z otrokom dvakrat na leto po en vikend. Ali 14 dni.

In zakaj imate nekateri sploh otroke, če vas le ti potem ovirajo pri vaših potovanjih?

Hahaha….kaksen odtujitveni sindrom bi sele on dozivel….na zalost pa.je nekaj “mamic” res tako pohabilo svoje otroke, da ne zdrzijo brez mame en dan….
Ce bi pustila otroka doma in sla za 3 tedne na dopust? Hmmmm….odvisno.od destinacike in situacije….nikar ne dajajte oznak o slabi mami in brezbriznosti…. tudi, ko si mati zivljenje tece dalje in so razne situacije…. jaz bi za svojega sina naredila bse in nic namesto njega….
[/quote]
Že res da se žilvenje staršem ne ustavi ko dobijo otroke. Se pa sprašujem zakaj bi sploh človek ki potrebuje 3 tedne dopusta brez svoje družine, brez svojega enoletnika, sploh imel družino. Ne vem midva sva šča na poročno potovanje ko je bila mala stara eno leto in sva jo vzela s seboj. Ko so naju spraševali zakaj ne greva sama sem pač odgovorila, da dopusta nimava na pretek da to je edini dopust v tistem letu, ki je malo daljiš, ne samo podaljšani vikendi in da pač zame so dopusti družinski. Sva šla potem za 3 dni sama na morje brez male dopusti daljši pa so zame pač družinski že tako se med letom bolj malo vidimo če pa še dopuste ločeno preživljamo potem pa zame to že skoraj ni več družina

Kaj vam je??? Tukaj gre za enkratno potovanje. Vi pa o tem, zakaj imajo otroke??? A veste sploh zakaj imamo otroke? Za to, da jih spravimo v svet. Ne pa, da jih priklenemo nase.

Ne rečem, enoletnik je res majhen, 3 tedni dolgi. Samo to, da zakaj pa imajo otroke je pa zgrešeno še in še. A vi imate otroke za to, da ste skoz pri njih in okrog njih? Ni čudno, da pol partner zvisi in se ločujejo vsi po vrsti. Nase vežete otroke in ti potem niso sposobni nič sami, niti nimajo želje it od mamice, ki jim skoz skače okrog riti.

Če vam je že avtorica nenormalna, pa vam lahko zagotovim, da vaše razmišljanje ni nič bolj pametno. Pa ja, imam tudi sama otroke. ampak sem jih dala tudi kdaj k babi, da sva šla z možem sama nekam. In vedela sem, da nimam otrok za to, da so skoz okrog mene ali jaz okrog njih.

Ne vem, no…. Eno bolj trčeno kot drugo.

Vprašaj enkrat to sosedo, zakaj lastni hčerki ne reče, da naj vnuka pripelje le na obisk, ne pa za cel vikend? Česa se boji?
[/quote]

Bojijo se zamere do konca življenja in da jih potem otroci ne bodo več povohali od užaljenosti.
To so zelo žalostne zgodbe in ne vem, mogoče bo počasi treba uvesti novo kategorija nasilja nad starši.

Soseda je čuvala otroke med tednom in ko so potem (pogosto) prišli v nedeljo na kosilo, jo je kar zmrazilo, ko je na vratih zaslišala Babi, smo že tukaj. Zdaj, ko so otroci že samostojni, pa dobi na čuvanje psa … In tako očitno do smrti. Nekako jo bodo že znali izkoristiti.

Poglej se, kaj si napisala: enoletniku je vseeno, kje je, samo da je mama na dohvat.
Mislim, da dotična mama, ki bi šla nekam za tri tedne, malemu ne bo na dohvat …

Edini opravičljivi razlog, da sta toliko časa narazen, je to, če mora mama v bolnico. Tja do cca 10. leta se mi zdi tako dolga odsotnost pretirana in jo otrok težko preživi (če jo pa z lahkoto, se morajo pa starši tudi malo zamisliti).
Tudi po petih otrocih, ko verjamem, da paše zadihat brez otroka, je dva tedna preveč. Zakaj imate toliko otrok, če potem rabite time out? Imejte tri a ne. (In seveda, ko babica drži dva ali tri vogale, jih niti ni problem imeti pet.)
[/quote]
No to da enoletnik ne čuti odsotnost staršev ni res. Jaz sem morala službeno kar dosti potovat ravno v 2. letu otrokove starosti. Sicer sem bila vedno ob doma 5 dni, odhajala sem v nedeljo zvečer in sem se vračala v petek popoldan, ampak naj najmlajši to še danes po nekaj letih čuti. Še danes je bolj navezan name bolj obseden z mano. Pa ne da ni samostojen saj gre z veseljem sam kam ali z vrtcom ali z banicami ampak ko pa smo skupaj je pa on prikloplen name. Tako da jaz mislim da je on kar dosti čutil pa četkar je šlo za ”samo” 5 dnevne odsotnost.

Za vse, ki ste tako zelo proti, vprašanje:
Kako pa se spremeni relacija starš – otrok, ko je slednji star 10 let (ker takrat pa predvidevam, da bi staršem požegnali ta ljubi dopust)? Ne govorim o otrokovi samostojnosti, pač pa o odnosu med starši in njim. Predpostavljam, da imate otroke po desetih letih še vedno enako radi, enako vas skrbi zanje, enako odgovornost čutite…
Zakaj bi potem desetletnika lahko pustili, enoletnika pa ne?

Zakaj bi potem desetletnika lahko pustili, enoletnika pa ne?

ker je desetletnik zrel za tako dolgo ločitev od staršev, enoletnik pa ne in mu to lahko pusti čustvene travme.
mislim, zakaj enoletnika ne daš kar v osnovno šolo, če desetletnika lahko?
enoletnik ne razume, zakaj mame ni kar naenkrat. tri dni mu je cela večnost, tri tedne so nepredstavljivo dolg čas zanj. obstajajo raziskave kakšne posledice taka dolga ločitev od matere na pusti.

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3115616/
še znanstveno podprto, če te že zanima.

the occurrence of a mother-child separation of a week or longer within the first two years of life was related to higher levels of child negativity (at age 3) and aggression (at ages 3 and 5). The effect of separation on child aggression at age 5 was mediated by aggression at age 3, suggesting that the effects of separation on children’s aggressive behavior are early and persistent.

delajte s svojimi otroki kar hočete, samo zavedajte se, da ima vsako dejanje tudi posledice

Zakaj bi potem desetletnika lahko pustili, enoletnika pa ne?

ker je desetletnik zrel za tako dolgo ločitev od staršev, enoletnik pa ne in mu to lahko pusti čustvene travme.
mislim, zakaj enoletnika ne daš kar v osnovno šolo, če desetletnika lahko?
enoletnik ne razume, zakaj mame ni kar naenkrat. tri dni mu je cela večnost, tri tedne so nepredstavljivo dolg čas zanj. obstajajo raziskave kakšne posledice taka dolga ločitev od matere na pusti.

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3115616/
še znanstveno podprto, če te že zanima.

the occurrence of a mother-child separation of a week or longer within the first two years of life was related to higher levels of child negativity (at age 3) and aggression (at ages 3 and 5). The effect of separation on child aggression at age 5 was mediated by aggression at age 3, suggesting that the effects of separation on children’s aggressive behavior are early and persistent.

delajte s svojimi otroki kar hočete, samo zavedajte se, da ima vsako dejanje tudi posledice
[/quote]

Sem pričakovala tudi kak glup odgovor s strani koga, ki vprašanja sploh dojel ni.

Sem pričakovala tudi kak glup odgovor s strani koga, ki vprašanja sploh dojel ni.
[/quote]

Odgovor na vprašanje nimam imam pa vprašanje če 15 -17 letnika tudi upate pustiti samega doma za tri tedne.
Se pa strinjam z komentatorko, ki je napisala, da daljši dopust od tri dni naj bi bil družinski. Ker, če pogledamo iz prakse, je mama enoletnika stara okoli 30 let in ima 20 dni letnega dopusta. V primeru da bo izkoristila 15 dni za potovanje s soprogom ji za družinskega kaj prida ne ostane.