Na živce mi gre partnerjev otrok
Ločeni ljudje z otrokom so ljudje, ki jih moraš sprejeti s paketom, ali pa sploh ne. Za razliko od babnic tule gor, ki jim ločitev pomeni malo nočno moro in v vsaki ženski, ki prekriža pot njihovega moža, vidijo potencialno ta novo, pa jaz menim, da ima vsak, torej tudi ti, pravico odločati v kakšni partnerski skupnosti si pripravljena živeti in koliko si pripravljena sodelavati pri vzgoji otroka od prej.
Če s partnerjem nista kompatibilna niti glede vprašanja, kako bosta usklajevala vaijin partnerski čas s časom, ki naj bi ga otrok preživel pri njemu ali vama, vajina veza nima prihodnosti. Vprašanje je, ali si sposobna biti zadosti poštena in najprej to priznati sama sebi in se nato o tem odkrito pogovoriti še s partnerjem.
Mimogrede. Z bivšo in njenim vlačenjem na CSD sem opravila tako, da sem enkrat posenela domači videoposnetek o tem, kako se je njen sonček znašal nad mlajšo sestrico.
Stvari pač niso črnobele.
Če je partner eno leto fural čisto drugačen življenjski stil, dokler ni sklenil, da je “dovolj dobra”, da jo bo spustil še v tisti del svojega življenja, kjer igra očetovsko vlogo, je sedaj po mojem čisto upravičeno vsaj nekoliko razkurjena. Če bi ji eno leto špilal svobodnega umetnika, potem bi pa na lepem prijavil, da je sedaj treba vsak drugi teden preživljati vikende s taščo, bi bila najbrž ravno tako razkurjena, samo da bi na tem forumu pokasirala samo sočutje in simpatije.
Je pa seveda tako: če se boš odločila za življenje s tem človekom, imaš sedaj jasen pogled na to, kako bo to šlo. Dokler nimata svojih otrok, imaš vso možnost, da spokaš. Jaz namreč ne verjamem, da morajo biti stvari urejene hierarhično, torej da ima pamž iz prve zveze vedno in absolutno prednost pred partnerko iz druge zveze, ampak jih je treba na težaven način in komplicirano sproti usklajevati. In če vama tovrstna usklajevanja ne gredo dobro od rok oziroma imaš ti vedno občutek, da pokasiraš takratko, je to za bodoče partnerstvo zelo slaba iztočnica, pa če je to objektivno res ali ne, tukaj držijo tvoji občutki.
Skratka, razmisli in se pametno odloči.
Kot so že nekateri napisali: zdele se imaš možnost odločiti. On te je vključil v svoje življenje, ker je menil, da si temu dorasla. Verjemi mi, življenje z njegovim otrokom je lahko zelo naporno, sploh če zna ta otrok še manipulirati in izsiljevati. Oče ima rad tebe, seveda pa tudi njega in je včasih v zelo hudi dilemi s kom naj potegne in kako naj prilagodi življenje, da bosta oba zadovoljna.
Sej dokler se otrokova mama ne vmešava še gre, hudiš je, ko začne ona z vmešavanjem v vaše življenje. Potem imaš pa še enega “konkurenta”.
Ja najlažje je napisti, pusti ga. Kako ste monovke tako sebične? Čisto nič niste predlagale pametnega ženski, ki se je ujela v mrežo z pajkom, ki ima enega strupenega pajkeca za sina, ki avtorici skače po živcih.
Najbrž ji je novi tip splaniral urnik, 6 dni fraj in vikendi zasedeni z sinekom.
Ti si starejša in naj bi bila bolj odrasla od sineka. Kako lahko rečeš, da ti skače po živcih? Tvoj novi tip ima prikolico. Najbrž si ti tudi že malce v leti in nisi opazila, da tipi tvoje starosti niso več samski žrebički. Vsak ima že nekaj prtljage. To je šola, ki se je moraš naučiti s tem tipom. Najlažje je reči, pusti ga.
Hja… Otrok ti gre na živce. Popolnoma razumem, a gre ti na živce zaradi njegovega očeta in njegovega odnosa do življenjskih situacij. Je tako?
Zakaj točno prelaga skrb za otroka nate (on bo pač zamudil)? Zakaj točno s 5-letnikom ne morete it ven jest, če bi vidva sicer šla oz. zakaj točno pričakuje, da boš ti kuhala?
Itd.
No, ker sem z druge strani, me res zanima, kako lahko ženska pokasira ta kratko, če je otrok z očetom osem ali devet dni na mesec, ona pa preostalih 20, 21 dni. Tukaj itak ta kratko že v osnovi kasira otrok, ker je razmeroma malo z očetom – si upam trditi, da bi laže partnerka zdržala takšen ritem (se pravi imela tipa zase osem do deset dni na mesec) kot majhen otrok. Samo otroci niti nimajo prava glasanja in kot lahko razberem iz par odgovorov, je še to preveč.
Ženska, ti si ena čista katastrofa!!!!!!!!!!
Razvajena, nevzgojena, sploh ni besed, ki bi tvojo ozkosrčnost lahko opisale!
1x na teden je otrok popoldne pri vaju in en vikend na 14 dni in sedaj je kao vse prilagojeno njemu?????? Pa kaj ti znaš štet do 10? Si mogoče preštela, koliko večerov povprečno na teden imata s partnerjem čisto zase?
Egoistična tepka si, ki te bo, srčno upam, partner sam pognal čez prag!
Otrok ti gre na živce? Upaš to povedat partnerju? A te sploh pozna? Kaj bi naredil, če bi vedel za tvoje pisarije tule gor?
Sram naj te bo!!!!!!!
K mamici pojdi nazaj, ker nisi zrela za partnersko življenje.
Hoj, Edigs,
te razumem, kako se počutiš odrinjeno. Na živce ti ne gre partnerjev otrok, ampak partnerjevo ravnanje v zvezi z njegovim otrokom. Resno vzemi to, da se trenutno v svojem odnosu ne počutiš dobro.
Če bi ti partner kot svoji ženi – partnerki namenjal dovolj svojega časa in pozornosti, kamor seveda spada tudi več vikendov in vsaj en dopust samo za vaju dva, potem ti ne bi tako močno občutila, da je otrok na prvem mestu. Če pa ti vsega tega manjka, boš otroka občutila kot tekmeca in tu se rodijo čustva ljubosumnosti in tekmovanja.
Občutek imam, da te tvoj partner pod izgovorom “skrb za otroka” želi potisniti v podrejen položaj, da boš tiho in brez komentarjev opravljala svoje “ženske naloge” v zakonu npr. kuhala doma. Če on ne želi več jesti zunaj (ne glede, ali zaradi otroka ali česa drugega), potem naj se sam organizira, da bo jedel doma – torej lahko skuha sam, še posebej če je to potrebno storiti zaradi njegovega otroka. Ne pa da to delo naloži tebi. Tebi se ni treba prilagajati v vsaki malenkosti. Lahko ješ sama in tako kot ti ustreza.
Ženska, ki ima svojega otroka, ne pride v tako dilemo, saj imamo biološki (s hormoni podprt)program: poskrbeti za svoje mladiče. To ženske avtomatično delamo. Zraven pa npr kuhamo še za moža in on je avtomatično dobro postrežen. Tebi pa se ta biološki program ni sprožil in lahko deluješ avtohtono, samostojno – to pomeni, da se lahko dogovarjaš s svojim moškim, v kakšni meri si pripravljena spremeniti svoj dnevni ritem življenja in tudi letne dopuste glede na to, da ima on otroka. Začni se dogovarjati. Povej, da si pripravljena enkrat letno za en teden iti na morje z otrokom, smučat pa želiš sama z možem. On pa si po želji lahko vzame drug termin, ko bo smučal z otrokom. Ne bi smel avtomatsko prijaviti vseh treh za smučanje ne da bi se posvetoval s tabo.
Povej mu, da pri tebi ni te avtomatike, da boš v trenutku spremenila svoje življenje zaradi otroka, da tega ne moreš. To lahko naredita le mati ali oče, potem ko se jima otrok rodi, s teboj pa se bo treba dogovarjati. To moraš dopovedati in s svojim vedenjem tudi pokazati svojemu možu. Lahko ga podpiraš pri skrbi za otroka, to bi bilo zelo odgovorno in zrelo od tebe, vendar pri tem krepko upoštevaj svoja čustva (ker so pomembna) in išči načine in poti, da se boš boljše počutila.
Partner od tebe pričakuje preveč (preveliko prilagoditev življenja otroku) in ti daje premalo časa in pozornosti kot svoji partnerki. Na tebi je, da zdaj, ko si to opazila, da mu to dopoveš in da postaviš meje, da mu daš vedeti, kaj ti potrebuješ od njega. Imam občutek, da je tvoj partner rahlo komot in da bi rad veliko svojih obveznosti in dolžnosti lepo prestavil nate. Pazi na to!
Povedat mu je npr. treba, da se v primeru, da je zadržan, za varstvo dogovarja z otrokovo mamo. Namen stikov otroka z očetom je, da sta z otrokom skupaj. Kakšen stik pa je to, če očeta ni doma in je otrok v varstvu pri tebi??? Ti ga ne moreš nadomeščati in še pri marsikateri stvari je tako. Po mojem mnenju je tebe klical za varstvo otroka samo za to, ker je bilo to za njega lažje, kot da bi se dogovoril z otrokovo mamo. Njegova užaljenost je pa prav otročja. Ne moreš biti na razpolago za vsako uslugo.
Pa še to: otrok nima nič od tega, da vi trije igrate “srečno družino”. Vi niste družina in nikoli ne boste. Otrok mamo že ima. Ti lahko nastopaš kot prijazna pomočnica očetu, pa nič več. Ločeni očetje bi se morali zavedati, da bodo po ločitvi mnogo bolj angažirani kot očetje in si bo treba vzeti veliko več časa za otroka ali pa bodo izgubili stik z njim. Skrb za otroka je tudi to, da mu kuhaš dobro hrano in da si zmanjšaš službene obveznosti, da si lahko z otrokom. Pri tem očetov nova partnerka ne more prav nič nadomeščati, lahko samo nekoliko pomaga (če je ženska na mestu). Če pomaga, je to zelo lepo od nje, in če ima partnerja rada, bo tako tudi storila in se trudila v tej smeri, zahtevati pa se tega od nje ne more.
Nova partnerka nima nič s tem, kako so urejeni stiki med otrokom in očetom, to sta se prejšnja partnerja domenila že prej.
Gre pač za to, da je tip eno leto ocenjeval, ali se bo tanova obnesla, zdaj jo pa lepo ponuca kot nadomestno mamo, svojih očetovskih dolžnosti pa ni očitno opravljal ne prej ne sedaj, ampak jih prelaga na tanovo.
Meni bi šlo to tudi blazno na živce – od partnerja pričakujem, da postavlja na prvi mesto mene, potem ko bova imela pa lastne otroke pa le-te.
Zato tipa z otroci s prejšne veze ne bi imela niti pod razno in se tega tudi držim, ker vem, da jaz ne bi bila srečna, posledično pa ne bi bil srečen niti moj imaginarni partner z otrokom.
Če pa bi jaz bila ločena z otrokom bi pričakovala, da moj bivši pelje otroka max na morje (magari za 3 tedne, koliko ima dopusta), potem ga bom pa še jaz peljala za 3 tedne (ko si starš in imaš male otorke ponavadi ne hodiš brez njih na dopust ali kako???).
Če to pomeni da bo njegova nova frajla imela samo 1 dan mir na morju (otrok pa bo 6 tednov na morju – hvala bogu) je to njen problem, kaj pa je pobrala gor tipa z otroci. Enako bi povedala mojemu novemu frajerju, če bi se kaj usajal.
No sicer pa lahko gre tvoj sam na morje z otrokom, potem pa idi še ti sama, če ti je prioriteta morje preživet v miru 😉
Tudi, ko imaš otroke, lahko brez problema spokaš, ker slaba veza partnerjev ima več škode za toroke kot pa, da gresta starša narazen.
Moja mami ves čas pravi, da je škoda, da nista šla narazen njena dva, ker je sedaj psihično uničena in brez vsake samozavesti. Kruta je zloraba otroka, ki ga straša zlorabljata zato, ker se med seboj sovražita.
Najprej: Zakaj na MONu pisati svoje želje? Edigs, to moraš pač povedati svojemu partnerju…on je tisti, ki lahko karkoli naredi. On lahko uredti tako, da bo “volk sit in koza cela:)”
Razumemo lahko pa Edigs – ona se je zaljubila v samskega moškega, ki je (predvidevam) imel preden je bil ločen (narazen z otrokovo mamo) – veliko več časa za novo ljubico. Ona se je na to navadila in sedaj je težko kar naenkrat postati mama. Sploh ker ona še ni mama in ker si očitno otrok niti ne želi tako zelo….ona bi rada živela s tem moškim tako, kot do sedaj.
Razumemo lahko tega “očka”- on je v fazi dvorjenja ves svoj čas posvetil novi partnerki. Z njo je hodil na večerje, izlete, dopuste… in se ji posvečal vsak prost trenutek. Skrbi z bivšo partnerko, otrokom, sorodniki, imetjem in družinskimi težavami je zadržal zase. Nove pač ni obremenjeval, ker bi je pač ne osvojil ali pa bi jo že prej izgubil… Ko se je on enkrat z Edigs počutil “varen”, ko ji je zaupal, ko je zaznal, da ga ljubi in je rada z njim – torej se je sprostil : ji je predstavil še svojo preteklost. Sinčka, katerega ima seveda zelo rad, do katerega čuti ogromno slabe vesti, ker je šel stran od njegove mamice (taki očetje se veliko več ukvarjajo z otroci po ločitvi, kot so se prej vsa leta skupaj!), kateremu želi predstaviti novo partnerko, svojo ljubezen in si želi, da bi jo sprejel tudi otrok. V prvi fazi možakar niti pomislil ni, da bi morebiti pa ona ne bila naklonjena njegovemu otroku, saj ga ona vendar ljubi in ga sprejema z vsemi vrlinami in slabosmi – pa se je fant uštel. Ona ljubi udobje, romantiko, njega samega, brez prtljage iz preteklosti….
Vprašam se le še: Kaj si je Edigs predstavljala, ko je na začetku veze povedal, da ima otroka?
Kaj si je on predstavljal, ko je osvajal Edigs in jo eno leto ščitil pred “neprijetnostmi” starševstva?
No, on si je verjetno vse predstavljal popolnoma po “moško”: ženska ima materinski nagon in bo vsa navdušena nad otrokom in se bo trudila na vse pretege, da jo bo mali vzljubil in ker me ima rada, mi bo pomagala, mi stala ob strani in postali bomo idealna družinica in še vedno bomo smučali, hodili na morje, izlete….pač, tip je navajen ženske – mame:) Želel si je tisto, idealno: v kuhinji gospodinja, v družbi dama, v postelji “packa”:)—- preklopil je iz gospodinje, ki očitno ni znala biti “packa” na damo, ki noče biti gospodinja (mama). … uštel se je in to vse zaradi navadne moške “preprostosti”:))) in naivnosti.
Je že tako, da je spokat veliko lažje, dokler otrok še ni, kot pa potem, ko že so.
Ker če se s tipom ne moreš usklajevat in pogajat, dokler sta v zvezi, je skrajno iluzorno pričakovati, da se boš po ločitvi na lepem lahko.
(sem prezgodaj stisnila oddaj); namreč, če nimaš otrok, razdeliš premoženje (če imaš kaj skupnega) in se s tipom ne vidiš nikoli več. Če imaš otroke, si pa ravno tako vezan za naslednjih n let na usklajevanje, dogovarjanje, pogajanje z nekom, s katerim že prej, ko si bil poročen, očitno nisi mogel tega uspešno početi; ločitev tovrstnih pogajanj prav gotovo ne olajša, ampak nasprotno.
Jaz te pa razumem, da te bolj ne morem, ker sem naletela na isto situacijo. Ve ne razumete, ampak tega otroka dojema nova partnerka kot tujek. To ni moj otrok, je partnerjev otrok, ki ima mamo. In je občasni gost v tvoji hiši. Veste, kako je, ko imaš gosta. Na začetku si ga vesel, če pa je prepogosto pri tebi, pa bi ga najraje vrgel skozi okno. Tako pač je. On ni tvoja družina. In če za povrh še ni idealen otrok (tudi ta ni bil), če ima svoje muhe, če se je treba ekstra prilagajat, je recept za katastrofo tukaj. Pa tale otrok niti ni bil toliko pri naju in nikoli ni šel z nami na počitnice. Pa te vseeno razumem in vem, da se ti bo kmalu zmešalo.
No, midva sva imela potem še dva svoja otroka – ta otrok je pač prihajal, počasi rasel in zadeve so se ustalile. Zdaj je že odrasel in še prihaja. Z mojimi otroki se krasno razume. Moja družina pa on še vedno ni. Je pa partnerjeva, zato se je treba pač do neke mere sprijaznit ali pa it.
Se mora pa tudi tvoj partner zavedati, da ti do tega otroka nimaš nobene dolžnosti, da je njegova dolžnost, da pa ima dolžnost tudi do tebe, če te hoče obdržati. Če si je zate že vnaprej predvidel neko vlogo (tak občutek imam), imate vsi skupaj en hud problem, če ti ta vloga ne ustreza. I bod treba stvari doreči.
Moj partner od mene hvalabogu nikoli ni zahteval, da njegovemu otroku špilam drugo mamico, zato se je izšlo.
A lahko prosim nehate posploševati?
Kdo je rekel, da je pri nama samo en dan med tednom? Tukaj ni pravila. Stiki med prazniki, počitnicami in vikendi so določeni, med tednom se dogovarjata. Prejšnji teden ga recimo ni bilo, je bil pa ta vikend in bo danes ter v sredo in petek, nato bo zopet pri mami. Sva ga prav tako imela cel julij pri sebi. Najprej na morju, potem še doma. Tako da nehajte s takimi, da ga imava 8 dni na mesec. Prav tako, partner lani med tednom skoraj ni bil z otrokom (pač samo redni stiki), sedaj pa daje prav on pobudo, da je čim več pri nama iz razloga igranja nekakšne družine. Njegovi bivši partnerki, pa očitno tudi ustreza, da se lahko več posveča sebi in ga lahko on vzame kadar želi.
Če je bil dogovorjen, da mu ga pripelje danes ob pol 5, naj se pač zorganizira, ne pa da sedaj od mene pričakuje, da bom otroka animirala dokler ne pride on, ker bivši ne upa ali ne želi rečt, da ga danes pač ne more imeti.
Če je otrok čez vikend pri nama, naj pač on kaj skuha in tako dalje. Zakaj bi morala jaz.
Ko smo bili na morju sem stvari glede otroka večinoma urejala sama. Ga hranila, mu oprala cunje, ga zvečer pripravila za spanje, mu prebrala pravljico in tako dalje. On se je z njim ukvarjal čez dan. Pač kakšen šport ali pa igra v vodi, vse kar pa naj bi recimo naredila mama, je prenesel name. Kar se mi ne zdi prav.
Prav tako je otrok zelo naporen, saj se je treba stalno z njim ukvarjati in se nič ne zamoti sam.
No, ker sem z druge strani, me res zanima, kako lahko ženska pokasira ta kratko, če je otrok z očetom osem ali devet dni na mesec, ona pa preostalih 20, 21 dni. Tukaj itak ta kratko že v osnovi kasira otrok, ker je razmeroma malo z očetom – si upam trditi, da bi laže partnerka zdržala takšen ritem (se pravi imela tipa zase osem do deset dni na mesec) kot majhen otrok. Samo otroci niti nimajo prava glasanja in kot lahko razberem iz par odgovorov, je še to preveč.[/quote]
ta in podobne teme kažejo na to, zakaj gre toliko zakonov narazen
otroci so resda zelo pomembni v življenju staršev naj si bodo skupaj ali ločeni in ne glede na to, ali so iz prejšnjega ali zdajšnjega zakona
niso pa otroci center sveta, zato imajo partnerji pravico tudi do svojega partnerskega življenja brez otrok (svojih ali tistih od prej)
Pri otrocih od prej sem sama mnenja, da k očetu ne hodijo “na obisk”, ampak na preživljanje družinskega časa v svojo drugo familijo, zato res ne razumem, zakaj bi moral njihov prihod ali odhod karkoli vplivati na vsakodnevno življenje v družini. Jaz si ne pustim mototi našega ritma življenja.
No, ker sem z druge strani, me res zanima, kako lahko ženska pokasira ta kratko, če je otrok z očetom osem ali devet dni na mesec, ona pa preostalih 20, 21 dni. Tukaj itak ta kratko že v osnovi kasira otrok, ker je razmeroma malo z očetom – si upam trditi, da bi laže partnerka zdržala takšen ritem (se pravi imela tipa zase osem do deset dni na mesec) kot majhen otrok. Samo otroci niti nimajo prava glasanja in kot lahko razberem iz par odgovorov, je še to preveč.[/quote]
ta in podobne teme kažejo na to, zakaj gre toliko zakonov narazen
otroci so resda zelo pomembni v življenju staršev naj si bodo skupaj ali ločeni in ne glede na to, ali so iz prejšnjega ali zdajšnjega zakona
niso pa otroci center sveta, zato imajo partnerji pravico tudi do svojega partnerskega življenja brez otrok (svojih ali tistih od prej)
Pri otrocih od prej sem sama mnenja, da k očetu ne hodijo “na obisk”, ampak na preživljanje družinskega časa v svojo drugo familijo, zato res ne razumem, zakaj bi moral njihov prihod ali odhod karkoli vplivati na vsakodnevno življenje v družini. Jaz si ne pustim mototi našega ritma življenja.[/quote]
Ja, se strinjam, nekaterim ni jasno, kaj pomeni starševstvo.
Moški, ki ima otroka/e od prej je paket. Če tega nismo prirpavljene sprejet v paketu je to naš problem (no tud od partnerja je zeeeloooo), ampak bi bilo fer,d a si pač najdemo takšnega, kiotrok nima in bo samo naš :)))
Janso kot beli dan!
Emno leto je tip pač tiste dni (jih je vsaj 20 na mesec mimogrede) spoznaval novo partnerko (saj bi bilo res brutalno,d a vsako potencialno vozi najprej otroku kazat, kaj si bo pa otrok mislil o vseh teh teticah nooooooo). Ženska je vedela, da ima otroka in tudi kakšni so stiki in bi ji moralo biti tudi jasno, da ko se bosta nehala dejtati in bolj resno postala par, da bo morala tako ali drugače postat tudi del partnerjevega ŽIVLJENJA in s tem otrokovega.
Bolje ne bo nikoli, le še slabše bo draga vprašalka! Sine bo rasel in njegove potrebe po očetu bodo vsak dan večje!
Razmišlajnje o ločenih dopustih je egoizem brez primere! Oče ima toliko in toliko dni dopusta in starši VES, ponavljam VES dopust praviloma preživimo s svojimi otroci (saj ko bodo polnoletni bodo pač odfrčali…), redkokdaj si vzememo s partnerjem par dni, uric, ali kakšen teden zase. Vsaj tisti starši z veliko začetnico! Otrok ima več kot 2x več počitnic v šoli kot ima kdorkoli dopusta in zato je fer,d a oče preživlja dopust z otrokom.
Če nočeš špilati familije, to svojemu povej, pol najh se pač on odloči al te bo znogiral ali pa bo ostal s tabo v ohlapni vezi, kjer boš pač ti vsak drugi vikend preživljala s prijateljicami/ji, boš 1x tedensko hodila uz šoping ali masažice, ter na dopuste sama (ker pač nočeš z njim in njegovim otrokom). Skupaj bosta pač hodila le še vsaki drugi vikend na vikend počitnice in smučanje. Fer za vse. Samo mislim,d a ti takega žviljenja nočeš, torej obrni pete in povej,d a žal ne moreš imet paketa in da si se zmotila pri izbiri. Sreča zanj, da lahko začne spoznavat novo partnerkso s katero pa mogoče le bo lahko ustvaril skupno življenje.