Naj se že enkrat loči pasje in človeško
Imam rada živali.
Tako, da jih v blok ne vlačim in ne puščam po 9 ur same doma, da bi jokale za zaprtimi vrati.
Kdor ima rad pse, sploh večje pasme, jim bo privoščil velik pesjak ali ograjen prostor ob hiši, vsaj delno v senci, kjer se bo pes lahko premikal in nas počakal.
Kdor takih pogojev ne more ustvariti, naj si psa ne omisli.
Čisto preprosto.
Samo nekateri ljudje imajo raje kot ljudi živali.
In jih v svoji silni ljubezni počlovečijo.
Ko bi morali skrbeti za soljudi, ga serjejo s tem, da psu igrajo očija in mamico.
Pfej!
Velik pesjak za velikega psa, ki je ob hiši delno v senci, je pa veliko boljši kot celo stanovanje, po katerem se lahko prosto sprehaja majhen pes??
Velikokrat so veliki psi, ki so cele dneve v pesjakih ali pa vsaj večino časa, izrazito nesrečni, vsekakor veliko bolj kot pes v stanovanju. Danes so psi vzrejani za namene biti človekovi spremljevalci in za namen življenja v stanovanju. Napol divjih ovčarskih psov, ki so se cele dneve podili za ovcami in si vzeli toliko gibanja, kot so ga potrebovali, skorajda ni več. Pes je sedaj človekov sopotnik, prijatelj in pes je lahko srečen v stanovanju s svojim lastnikom tako, kot je lahko nesrečen na velikanskem ograjenem dvorišču, vendar brez lastnika.
Se mi zdi, da ti v bistvu ne gre za srečo psa, ampak bi rada, da psov v blokovskih naseljih pač ne bi bilo. Pod krinko ljubezni do psov.
Počlovečenje psov pa je seveda napačno in nevarno, ampak to nima nič s poanto tvoje štorije.
Imam psa velike pasme. Ima možnost bivanja v ograjenem dvorišču z vso komoditeto. A misliš, da je tam? Ne, on se najraje stlači tam, kjer smo člani njegovega krdela (naša družina), pa če je to en kvadratni meter v kotu pri kavču. 😉
Psi so krdelne živali. Kdor jim življenja v krdelu (s svojo družino) ne more omogočiti,naj si po mojem mnenju raje omisli mačko, ki je izrazit individualist.
A ne bi že počasi nehali stresati gneva na temo psi????
Enako! Naša mala “zverina” ima lahko cel dan odprta balkonska vrata in bi šel lahko kadarkoli na vrt, vendar ne – za mano caplja kot moja senca! Tko, da se mi prav nič ne smili ko je v stanovanju.
Nekaj časa sem ga zjutraj pred službo vlačla ven na vrt, pa misliš, kaj je naredil? pred noge se mi je vlegel pa čakal, da greva nazaj not!
Pa čist nič ni počlovečen!
Se strinjam z xxy. Pes potrebuje dnevno 16 ur spanja in tistih 9 ur, ko ga pustiš samega v stanovanju, prespi (seveda, če ni znevrotiziran, kar pa je odvisno od lastnika). Naša psička (glede na velikost sicer ne bi smela uporabiti pomanjševalnice) ima prostor v košari na hodniku. V tej vročini jo zelo težko spravimo iz hiše, saj dobro ve, da je zunaj dosti bolj vroče in je veliko prijetneje v hiši na hladnem! Je pa tudi nesrečna, če smo dopoldan doma in nima tistega svojega mira za spanje. Za sprehode pa porabimo čas zgodaj zjutraj in pozno zvečer, čez dan pa samo za nujne “opravke”. Nikakor pa je nismo zato počlovečili! Ji pač privoščimo čim boljše počutje 🙂
Lp Tagi
To, da psičarji ne želijo dojeti poante.
Govorim o tem, kako veliko psov (ne vsi!) joka, ker zaprti v majhnem blokovskem stanovanju 9 ur ali več čakajo na prihod lastnikov, ki jih potem peljejo ven na sprehod – največkrat za 10 minut okoli bloka – na otroško igrišče ;)- , toliko, da se podelajo, potem pa nazaj v tistih par zaprtih kvadratov.
Govorim o času, ko je pes sam doma. Težko razumeti – ali pa so psičarji vsi brez službenih obveznosti?
S tabo se strinjam v dveh točkah:
“Tako, da jih v blok ne vlačim in ne puščam po 9 ur same doma, da bi jokale za zaprtimi vrati.”
“Ko bi morali skrbeti za soljudi, ga serjejo s tem, da psu igrajo očija in mamico.”
Mi ne bi imeli psa, če ne bi bila moja mami upokojena, ker si ne predstavljam, da je pes 8-10 ur sam. V bloku ali pesjaku, saj ni važno. Ker rabi družbo.
Imam otroka, tako da pes ostaja pes in mu nisem nobena mamica.
Imamo psa- precej velik bo, ko bo odrasel. Zunaj je čez dan, ko smo mi odsotni. Ko pridemo domov, je z nami kjer koli že smo. Notri, ali zunaj! Raje je notri, ker je kljub vsemu sedaj hladneje, kot zunaj. Kaj naj potem naredim? Ga vržem ven na sonce? Jest čisto razumem, da nekateri nimajo občutka za živali in jim le te služijo za okras, vendar nas ne tlači vse v isti koš. Če ima kdo rad živali, sem to zagotovo jest. Nikdar jim nebi škodila, vendar se jim poiskušam prilagoditi. Poskrbim za njihove potrebe, pa to še ne pomeni, da spi na moji postelji. Treba je imet neko razumno mejo in kontrolo. Zlahka se navadijo na naše razmere, tako da ne bi rekla da gre za počlovečenje. Kar pa se tiče drekcev okrog blokov je pa to res problem. Vendar ne pasji, pač pa od lastnikov, ki so ponavadi spedenani, pasji drek pa ostane tam kjer je dol padel. Še najbolj če daleč stran od domače hiše! Naš si je našel eno mesto na vrtu in večinoma kaka tam, jest pa počakam, da se posuši in ga potem odnesem. Če je to tak problem za ene…?!? Kot da je tako težko imet eno vrečko v rokah, ki jo pol odvržeš v koš??? Nevem, no!
No, potem pa ne posplošuj…
Naš pes tistih osem ur, ko nas ni, lepo v hladu prespi. Mu popolnoma ustreza, da ima takrat mir. Popoldan pa ceplja za nami kamorkoli že gremo.
Mislim, da je največji problem to, da psičarji nimajo pojma o pasji psihologiji, da izbirajo pasmo po zunanjosti, ne pa po značaju in da nimajo volje se s psom in njegovo vzgojo ukvarjat. Da ne govorimo o higieni in pobiranju kakcev.
Ampak to s tapravimi psičarji nima nič, še manj pa s psi…
Pa ne se tolk jezit ljudje, toliko nestrpnosti je okrog nas… Sej ni čudno, da je svet vsak dan bolj zmešan.
Se vidi, da si še bolj začetnik (“Imamo psa- precej velik bo, ko bo odrasel”). Boš videla, ko malo odraste, ne bo več ves čas capljal za tabo, ampak se bo namestil nekam, kjer mu bo odgovarjalo in dremal. Jaz sem samo hotela povedati, da naši psički pač paše dopoldan spat, ti pa se cinično obesiš na moj stavek s svojim izvirnim vprašanjem!
Če govoriš o času, ko je sam po 10 ur doma in cvili, potem ne vem, zakaj se ti pa zdi v redu, če je sam doma v pesjaku. Če je sam, je sam, v stanovanju, pesjaku, na vrtu…v vsakem primeru je lahko osamljen in žalosten. Stanovanje pri tem ne igra nobene vloge – razen če se ti cvileči psi ne smilijo, ampak ti gre na živce, da jih moraš ti poslušati.
In za psa, ki je navajen biti nekaj časa sam, to ni noben problem. Tisti čas ponavadi oddremajo, sploh v tej vročini kot je sedaj. Če hočemo našega podnevi peljati na sprehod, nas samo čukasto gleda, če se nam je utrgalo, da bo on po tej vročini tekal okrog. Zato pa je zelo vesel, če smo ob njem in ga ogovarjamo, pa četudi samo poležava. Tako da, draga Škraba: pes nima nič proti tistim nekaj kvadratov v stanovanju, določen čas pa se mora tudi navaditi biti sam. Cvileči pes v stanovanju ima ločitveno stisko in ga je treba navaditi, da bo zdržal sam nekaj ur brez težav. Če pa je po cele dneve zaprt in lastniki pridejo šele zvečer, je pa to za psa res hudo, in taki povečini ne bi smeli imeti psov, (niti v pesjakih ob veliki bajti ne samo v stanovanjih)- verjamem, da jih povečini niti nimajo ali pa organizirajo tako, da jih odpeljejo do starih staršev, plačajo sosedovemu fantu, da ga pelje na sprehod in je ob njem nekaj časa ipd.
Ampak ne enači kar vseh psov v stanovanju s tistimi, ki so kar naprej sami. Res je ravno obratno, veliko je psov ob hišah v pesjakih ali zavezanih ob pasjo uto, ki jih nihče niti ne povoha, samo jest in pit jim dajo. Drugače pa so po cele dneve sami, tudi ko so lastniki doma. Take lastnike sem enkrat prijavila društvu za zaščito živali, ker to pa JE mučenje živali. Glede ljubezni do psov bi te morali bolj skrbeti taki lastniki kot pa tisti s psi v stanovanjih – težko si bo namreč nekdo, ki ve, da ga cel dan ni, omislil psa v stanovanju (že zaradi škode, ki jo lahko nervozen pes v stanovanju naredi). Po drugi stani pa je ogromno takih, ki psa privežejo na štrik, kjer cele dneve (tudi brez vode) ždi osamljen in žalosten – velikokrat postane popadljiv in agresiven. Taki psi bi te morali bolj skrbeti, če si že pasjeljubec, kot praviš.
Tagi, popolnoma se strinjam s tabo. Tudi naš kuža si je ustvaril svoj ritem in mu dopoldansko dremanje čisto ustreza.
Seveda je tudi odvisno od pasme psa. A to je prevelika tema, da bi jo opisovala. Sicer pa saj verjetno tudi ti veš, da med pasjeljubci in pravimi poznavalci psov, je velika razlika. Tako, da je škoda besed. Kajti s tistimi, ki nimajo kaj dosti pojma o psih, je škoda debatirati in jim razlagati, saj za njih obstaja le ena pasma – pes.
Nisem mislila provocirat. Pa tudi začetnik nisem, ker to ni naš prvi pes. Ta pa je star komaj 4 mesece, tako da res caplja za nami. Odrasla psica, pa je nekje od starosti dveh- treh let izgubila zanimanje za sledenje po hiši in še sedaj večino časa poležava pod mizo.
Napisala pa sem, ker se mi je zdelo smešno, da si napisala tako kot pač si, no. Saj ne grizem.
Živela sem v velikem bloku, kjer so ljudje tudi imeli pse. Ki so jih večinoma redno vodili na sprehod in kopali dvakrat na teden. In tisti psi, ko sem jih srečevala, so res smrdeli. Za razliko od psov, ki jih ima moj sorodnik, ki živi na deželi. Za psa (ima dva) je naredil pesjak, ki je v bistvu ograja okrog sadovnjaka, notri pa malo večja pasja uta. Tako da prostora za tekanje je veliko. Psa sta dopoldan sama doma, torej v pesjaku, in kljub velikemu prostoru ne tekata kaj dosti naokoli, bolj počivata v senčki. Ko pridejo domači popoldan domov, jima odprejo pesjak in se lahko prosto gibata po dvorišču. Vzgojena sta tako, da na cesto nikoli ne gresta. S psoma se veliko ukvarjajo, oba sta šolana. Redno hodijo tudi na daljše sprehode, zgodaj zjutraj je na sporedu polurno tekanje. Domači pravijo, da psa ne smrdita zato, ker sta dovolj na zraku in tako dovolj ‘prezračena’. Doma ju nikoli ne kopajo v milnici, v toplih dneh sta deležna kakšnega skakanja po osvežilni hladni vodi. Zunaj se imata psa super, je pa res, da za njiju ni lepšega, kot če prideta ‘na obisk’ v stanovanje. Jima je pač fino v krogu domačih in ko se tiščita k nogam. Ampak nista pa za to rojena, da gnijeta v stanovanju tudi takrat, ko ni nikogar doma.
Zelo rada imam pse, a ker sama ne živim v okolju, ko bi kužku lahko nudila vsaj približno tako dobre pogoje, kužka pač nimam.