Al ne razumejo, da je težava, težava nje same in stem bodočega odnosa/zakona, v njenem odnosu … z njim si je že začrtala prihodnost. Ta niti srednjeročna s tem človekom ne bo.[/quote]

Dej, ne zganjaj patetike. Ženska razmišlja trezno in racionalno in ima ravno zaradi tega veliko več šans, da uspešno sfura skupno življenje, kot pa babe na nivoju najstnic, ki v imenu floskul o ‘večni ljubezni’ ne znajo skrbet zase.

To, da sta se dva odločila za skupno pot v življenju NE POMENI avtomatično, da jo bosta tudi prehodila. Samo je jasno, da se iz vaših glav in ust oglašajo predvsem lastni strahovi, ki vam dajejo zacementiran pogled na odnose, da se morata dva prenašat in prebavljat do konca življenja pa čeprav sta se že zdavnaj prerasla nehala imeti rada. Ja, tudi to se dogaja, drage dame, samo je res, da na vaših zeljnikih pojem ‘rast in razvoj’ tako ne obstaja, ‘ljubezen’ pa za vas pomeni, odvisnost, beg pred samoto in šlepanje na druge.

DEJSTVO JE, da v vsakem odnosu že samo po sebi obstaja možnost ločitve in zrel človek se zna tega zavedat in to prenest. Ravno odnosi, kjer se posameznika zavedata, da sta dve LOČENI osebi, dva indivduuma, ki morata vsak zase trdno stati na svoji podlagi, so kvalitetni in imajo možnost, da se dejansko razvijajo. Ne pa kokodajsanje o ‘večni ljubezni’ in bohnedaj pomislit na kaj drugega – kar je čisto nezrelo, najstniško razmišljanje, ki se bodisi konča v stagnaciji bodisi pa dejansko v ločitvi. Potem pa ups, ženske ugotavljajo, da so cel life zlile v moža, kaj pa zdaj?

Bo treba malo na svoje noge stopit, ne samo čakat na prvega voljnega, ki mimo pripelje, da se boste lahko na njega šlepale. Edino prav je, da če obstaja možnost, da ima vsak od partnerjev svojo bazo. In zavedanje ločnic in individualnosti vsakega od partnerjev je POGOJ za uspešno razmerje, ne pa ovira.

1. Najenostavnejša rešitev je predporočna pogodba

2. Deli se premoženje, ustvarjeno v času trajanja skupne zveze. Torej, če je teh 30.000 € bilo prinešenih v zvezo, se nikakor ne delijo, pa čeprav se z njimi kupi stanovanje. Če se pa vzame hipoteka še za 100.000€, pa se ta del stanovanja deli ob ločitvi. Torej 30.000 je njenih, 100.000 pa se deli.

3. Za takšne in podobne dogovore obstaja: Predporočna pogodba.

zaenkrat zakon ne predvideva predporočne pogodbe. če pa bo jo kdaj predvidel, pa predporočne pogodbe, ki so bile sklenjene pred nastopom takega zakona itak ne bodo veljavne.

tvoja varianta pa itak obstaja v zakonu. na noben način se ne deli teh 30.000 prihrankov.

Hipoteko bi odplačevala z najemnino + po moje bo potrebno še kakšnih 100-150€ doplačati, ker ne bi rada imela hipoteke na 20 let.

Snaha to be, mislim, da si se že sama odločila, da boš stanovanje kupila. Zaenkrat namreč še nisem videla, da bi odreagirala na kakšen post glede tega, da se nakup stanovanja mogoče ne splača tako, kot si predstavljaš. Verjemi, da bo teh 100-150 EUR tvojega prispevka kvečjemu iluzija, ker stanovanje potrebuje vzdrževanje, investicije ipd. In boš hitro na 200-250 EUR.

Ne me narobe razumeti, zdi se mi prav, da razmišljaš tudi o svoji varnosti, da ne želiš pristati na cesti, če bi do tega prišlo. Vendar se zavedaj, kar je bilo že zapisano – vse investicijske stroške v stanovanju boš morala kriti sama, če ne boš imela najemnikov, bo cel obrok kredita na tvojih plečih, če ti ne bodo plačevali, še kaj več. In če se s fantom res sporečeta recimo februarja, ti imaš pa v svojem stanovanju najemnike s pogodbo, ki poteče novembra, in tromesečni odpovedni rok (mimogrede, če odpovedni rok za najemodajalca v pogodbi ni določen, pogodbe razen v izjemnih primerih ni mogoče odpovedati!) – kam boš šla za te tri ali celo devet mesecev?! Saj najemnikom ne moreš kar reči – ups, sedaj pa jaz rabim stanovanje, prosim, da ga do jutri spraznite.

Ne pravim, da ne kupi stanovanja, le dobro premisli prej. Če daš denar na banko in tistih 100-150 EUR, kolikor bi prispevala za kredit, plus cca 50 EUR stroškov tega stanovanja mesečno (dohodnina, tvoji stroški – pazi, tukaj pretiravam v minimum, razmišljaj, da bi bili večji), lahko mesečno še več kot 200 EUR dodaš v svoj kupček in imaš že čez dve leti 35.000 EUR, pa potem kupiš stanovanje z manjšim kreditom. Ali pa čez 5, 10 let ali takrat, če res pride do potrebe.

PS: Predporočna pogodba po trenutnem pravu ni dovoljena, je pa možna delitev premoženja med zakoncema. Če sta oba s fantom prizemljena in ima vsak svoje premoženje, potem predlagam, da se oglasita do odvetnika/notarja, kjer bosta to uredila. In prosim, ne pišite neumnosti kot “dokler še ne živita skupaj/se ne poročita” – izvenzakonska skupnost je izenačena z zakonom in so vse pravice identične, torej bi v primeru hujšega spora lahko prišlo tudi do tega, da se deli še to premoženje, ustvarjeno sedaj. Seveda pa je vedno odvisno od tega, kako sta se človeka, ki se razhajata, sposobna racionalno dogovoriti o stvareh, in kakšno je vajino dejansko stanje.

Kaj naj rečem?! Pametna punca!
Ko bi jaz tako razmišljala 12 let nazaj, se ne bi sedaj gonila po sodiščih z bivšim in terjala svoj delež, med tem časom pa živela z dvema otrokoma v bednem najemniškem stanovanju in delala kot budala, da samo imamo kje bit in jesti.

Avtorica poskrbi zase, nihče drug ne bo. Govorim iz iskušenj. Sem tuci živela v hiši njegovih staršev in imela zlato rit, dokler si ni sine omislil druge. Jaz pa na cesto z dvema otrokoma. Sedaj zakreditirana za stanovanje preživljam sebe in otroka. Če bi razmišljala prej tako kot ti, mi sedaj ne bi tako trda predla. Ne poslušaj mone, ki se zgražajo nad tvojim mišljenjem. Prav razmišljaš.

Odvetnica pri nas vsem svojim kolegicam za poročno darilo podari – Predporočno pogodbo, in tudi sama jo ima.

Mogoče se ji ne reče Predporočna pogodba, ampak vsi vemo, o čem se gre.

Zakaj ni pošteno?
Jaz bom krila enako stroške skupnega življenja kot on. Se pravi ne živim na njegov račun…

[/quote]

Ja seveda, plačevala boš za tekoče stroške, to da boš pa imela na razpolago tujih cca 135m2 s souporabo kleti in garaže za n let pa ni pomembno, kajne.
Živela boš v njihovem, hkrati si pa po strani privoščila samo svoje lastno stanovanje. Vse ostalo je lari fari, metanje peska v oči češ saj pa lahko on enako počne al pa da bo na koncu itak vse otrokom ostalo. Hahaha, preračunljivka si že na začetku skupne poti, kaj šele bo.

In zakaj ne bi teh svojih prihranjenih 30-ih tisočakov ponudila za ureditev skupnega gnezdeca, morda nakup skupnega avtomobila, plačala ti kakšne počitnice, kupila kaj njegovemu očetu, če ti pa velikodušno odstopa nadstropje svoje lastne hiše? A to pa ne bi šlo? Boga, boga.

Če boš naredila kot si spraševala v prvem postu, se boš res ločila. Verjemi, nekaj po strani je hudič. Delam na takšem področju, da sem nemalokrat priča kolobacij ravno iz tega razloga.

Pa srečno vseeno, kakor koli se odločiš.[/quote]

Neverjetne ste! Enkrat ni prav, ker katera vlaga v njegov dom in bo seveda po ločitvi ostala na cesti, tu pa avtorica pametno razmišlja glede dodatnega stanovanja, ki bo v primeru ločitve samo njeno, pa se spet najde ena, ki kritizira.
Nikoli ne veš, kaj pride, pa če si še tako siguren.

Ne, žal ne vemo vsi, o čem se gre. Prosim, če me lahko razsvetliš, kakšna je vsebina teh vaših “predporočnih pogodb”. Ali vsebuje samo delitev trenutnega premoženja, ali tudi prihodnjega, ali določa tudi morebitne preživnine v primeru ločitve ipd.

Ker ne samo, da po trenutnem pravu predporočna pogodba ni dovoljena, tudi če je sklenjena, ne velja.

Sorry, ampak svoje situacije z njeno ne moreš primerjati. Vidva sta oba imela svoje stanovanje že PRED poroko in to OBA. Onadva noben nima nič. In dati nasvet, naj si kupi stanovanje na hipoteko za vsak slučaj, živet pa naj gresta pod tastovo streho, je meni skregano z vsako logiko. Imam kolegicoj, ja, podobna situacija. Je imela priliko in je nekako prišla do svoje hišice, jo oddaja, a z možem in otroki živi v tastovi hiši no, tudi taščini. pač, njena odločitev. Razumejo se nikakor ne, a ona raje trpi, je na pomirjevalih, kot da bi se preselili v “njeno” hišo … Ok, pol pa naj trpi.

Aja, podobno sem doživela tud sama. Z razliko, da je bil preračunljiv mož, zdaj seveda že bivši. Je planiral, pridobival pravna mnenja, spravljal vsak ušiv račun, pisal vse nase … pa kaj mu to zdaj pomaga? V hiši živim jaz z otroki, ker ve, da če me bo skušal sopravit ven, grem zelo zelo daleč …pa mu vseeno tudi otroci (in zunanji imidž) pomenijo nekaj. tako jih ima bolj blizu, ker sicer bi jaz odšla daleč kolikor se le da. In ja, ko se slučajno enkrat to odkrila, našla, me je skoraj kap. Zlomilo se mi je srce, ko sem videla, kako brez zaupanja je stopil v zakon. Ne moreš prek tega, ne gre, ker je bil odnos grajen na nezaupanju, na neki laži – bilo bi drugače, če bi mi to povedal (bi se strinjala). In odnos se je počasi začel krhati, kwer končno, a lahko potem ti takemu človeku kaj zaupaš?[/quote]

ni podobna situacija kot pri tvoji kolegici, ker ona se s tastom ne prepira in življenje pod skupno streho ni problem.

Kdo je bolj preračunljiv ti ali tvoj bivši-to je sedaj vprašanja ha, ha.

Avtorici pa- ideja je dobra in ti si pametna punca 🙂

Sem večinoma prebrala vseh 60 postov odogovorov zgoraj.
Ne morem mimo dejstva, da iz nekaterih kar udari fovšarija. Prav čutim fovšarijo in nevoščljivost, ker ima avtorica dovolj denarja in si lahko privošči kredit za stanovanje.

Moj nasvet avtorici: pametna punca! Tudi jaz bom storila enako. preden se bova preselila k moževi mami si bom kupila stanovanje, ki bo moje. Pa ne zato, ker me je strah, da me bo prevaral in zapustil, ker se ljubiva. strah me je bolezni ali kakšne podobne nesreče. Lahko že naslednji dan ostanem sama, brez strehe nad glavo….
V obratni situaciji, da bi se na primer selila v hišo mojih strašev bi vsekakor razumela in podpirala pratnerja, če bi si kupil svoje stanovanje!!

Za denar ki ga že imaš dobiš malo večjo garsonjero v MB, nič hipoteke ali kredita, oddaš za primerno ceno in vsak mesec pokasiraš 100-200EU, super zgleda.
Dohodek z uradno oddajo stanovanja si dolžna prijaviti v dohodninski napovedi, nekako tako, najbolje da se pozanimaš na DURSu in stroški vzdrževanja, razmisli koliko se ti to splača.
Varnost gor ali dol, iti v zvezo s takim razmišljanjem, za vsak slučaj, ne vem no, bolje ne iti če misliš da se ti/vama ne bo izšlo.
Pametneje kot razmišljanje o nakupu bi bilo razmisliti kaj je in kje tiči razlog da tako razmišljaš. Iskreno razmisli o čustvih ki jih gojiš do fanta.
Pa tvoj fant, je tudi on tako ziheraški in je ves do zdaj vložen denar v 135m2 v katerih bosta živela uradno ocenil da se ve kaj je on prispeval že na štartu skupne poti?
Upam da je tudi on tako pameten.
Nakup stanovanja za vaju, da imata skupaj kam iti iz hiše, če bi se tako obrnilo je pa čisto nekaj drugega in to podpiram.
Se pa čudim, da nisi za svojo varnost in lastno streho nad glavo poskrbela že prej, ker obrok kredita ne bi bil nič večji od najemnine in mesečno privarčevanih sredstev pa bi danes bila na svojem, brez skrbi.in varna.
O tem nisi prej mislila, zdaj ko gre za skupno življenje bi ti rada poskrbela zase?
Kako lahko planiraš skupno življenje in v isti sapi razmišljaš o nakupu stanovanja samo zase? Dobra popotnica. Se ve kam pelje.

draga moja,

pametno razmišljaš. Svetjem ti, da najprej kupi stanovanje, vse uredi in še le nato lahko skupaj zaživita. Seveda pa lahko prispevaš pri pohištvu, vsekakor stroške delita na pol. Ne zaupaj nobenemu. Jaz sem bila preveč poštena – beri naivna in pri 38 ostala sama z dvami hčerkami.Tudi preživnine ni bilo. Sem po težkih mukah uspela preživeti, hčerke v univerzo spraviti itd. Bile smo večkrat lačne. Sedaj pa ko sem za zeleni veji ne verjamem in ne zaupam nobenemu več. Punca pamet v glavo -pametno ramišljaš. Pa srečno

[code]

[/code]
draga moja,

pametno razmišljaš. Svetjem ti, da najprej kupi stanovanje, vse uredi in še le nato lahko skupaj zaživita. Seveda pa lahko prispevaš pri pohištvu, vsekakor stroške delita na pol. Ne zaupaj nobenemu. Jaz sem bila preveč poštena – beri naivna in pri 38 ostala sama z dvami hčerkami.Tudi preživnine ni bilo. Sem po težkih mukah uspela preživeti, hčerke v univerzo spraviti itd. Bile smo večkrat lačne. Sedaj pa ko sem za zeleni veji ne verjamem in ne zaupam nobenemu več. Punca pamet v glavo -pametno ramišljaš. Pa srečno