nakupovati semena za hude čase
Kaj menite, je res tako črnogledo vse skupaj? Znanec si dela vodnjak, da bo imel lastno vodo, kupil nekaj biciklov. Zdaj kupuje bio-semena razne zelenjave, žita in povrtnin, da bo imel za hude čase….Pravi, da bo kupil še 2, 3 koze….
Ne vem, kaj naj si mislim. Mi je dalo misliti…..Kaj menite, bo res tako hud scenarij?
V USA so velike skupine takih loonijev, ki si pravijo prepperji.
Za moje pojme je s tem takole: ko bo v ventilator priletelo toliko dreka, da bodo aktualna lastna semena in koze, boš zraven nujno rabil še kalašnikova in tudi imel sam pri sebi razčiščeno, kaj boš z njim storil, ko ti bo kakšna banda prišla poklat koze in požet njivo. Kar pa ni čisto enostavno. Zaenkrat je vseeno boljše, da poskušamo ohraniti socialno strukturo družbe v enih civiliziranih okvirih, ko pa tega ne bo več, bi jaz raje imela na zalogi nekaj kapsul cianida kot kalašnikova.
Semena ne bodo rodila, če bodo v omari na zalogi 10 let. Jedli bomo tudi kaj iz narave, recimo regrat itd., če nam ne bodo zastrupili še zemlje, zraka ipd. Če so predniki preživeli vojne, nesreče, revščino, bomo vse to le mi. Le ne vem, če se bomo lahko ognili raznim požrešnim položnicam. Denarja ne bo, država ga bo pa hotela za… ne vem kaj, elektriko lahko odklopiš, denarju za zemljišče se pa država ne bo odrekla.
Upajmo, da ne bo vse tako črno. Denar ni vse, odnosi med ljudmi bi se morali izboljšat, spoštovanje do delavca in podobno.
Aja, mogoče še to – iz časa socializma se še dobro spomnim tudi tega, da celo zimo praktično nismo imeli sveže zelenjave – pač mama je spravila radič štrucar, dokler je bil (saj traja kar dolgo), imeli smo zelje, to je bilo pa že to. Če so slučajno v trgovini imeli solato, je bila tako draga, da je ne bi kupili niti v sanjah.
Tako da smo namesto solate jedli peso, fižol, srbsko solato, kislo zelje, repo in podobne vložene oziroma kisane zadeve.
Tole je še vse v mejah normale. Pač si bomo dali odklopit internet, kabelske TV in mobitele in bo takoj na voljo vsaj 50 evrov na mesec več.
Moj šef (po izobrazbi sta oba z ženo dr.) zadnji 2 leti išče/kupuje posestvo – pogoj je lasten vodnjak, okoli najmanj 4.000m2, manjše gospodarsko poslopje/štalca, krušna peč in lasten gozd pa da je nekje bogu izza leđima, da ne bodo z mest mogli peš do tja.
Tudi on pravi, da bo potem potreboval še neko orožje, da bo vse skupaj branil, ko bo sila :S:S:S:S
Tole s semeni je večji križ, kot si mislimo. Ta, ki jih prodajajo v semenarnah, sem opazila, da kalijo samo tisto sezono, ko jih kupiš. Naslednjo so skoraj vsa jalova.
Starih pa skorajda ne dobiš več. Celo kmetje jih večinoma kupujejo iz sezone v sezono.Tako, da bi bil že začetek težak. Nujno bi bilo ohraniti stara semena. Tista izpred 10 let. Jih sploh še kdo ima?
Pri prijateljici imajo kmetijo in je s semeni dejansko težko. Recimo krompir – ni več tako kot v starih časih, da so drobne gomolje prišparali za seme, ker preprosto ne kali oziroma ne zraste nič pametnega iz njega. Morajo kar lepo kupiti semenski krompir.
Semena sploh za vrtičkarsko uporabo so tudi loterija – moja mami kupi kar različne firme in sproti doseje, če vidi, da bolj slabo kaže. Se ji je že zgodilo, da je ostala čisto brez korenja, ker enostavno ni kalilo NIČ.
Kemična industrija skuša načrtno onemogočiti prodajo bio semen, ker se boji za svoj zaslužek (vsa semena so namreč bogato preparirana).
Zato pa pravim, da se v primeru lakote ni za zanašat na semena, kaj šele stara semena … Ker morda nič ne bo zraslo iz njih.
Črn scenarij, ki ste ga nekateri opisali zgoraj, se že dogaja v Mehiki: imajo oborožene stražarje, ki čuvajo njive.
mislim, da bomo morali počasi spoznat kaj so prave vrednote življenja. To LCD televizorji in vsakih par let nov avto in hiše za katere jemljemo enormne virtualne kredite in kolikor češ plastike od igrač do bele tehnike…….Za hrano in obleke, kozmetiko, parfumčke zagonimo toliko, da če bi se malo zamislili, preračunali bi nam ob spremembi življenskega stila šlo zelo na bolje. Začnimo torej z semeni, vrtički, tudi na balkonu se da, na kar nas poziva tudi akcija:
Ti očitno nisi simpatizer SDS, ampak udba 🙂
primož
Samo za info – prepperji so tudi v Sloveniji, pa ne malo. Ne vem, če bi jih ( če bi nas ) štela med loonije… Mal poglej okrog sebe.
Kar se pa tiče semen – semenska banka ni nikol odveč, je pa zelo pomembno, da ne kupuješ hibridnih semen.
Tistim, ki pa se jim tema ne zdi za luno, pa toplo priporočam kakšno knjigo
npr One secon after ( bolj črna verzija, seže globoko v dušo )
ali pa malo bolj optimistična
Light uot ( ampak samo malo bolj )
Pa veliko sreče… Jo bomo še kako rabil…
Prav malo časa nazaj sem gledala eno oddajo o prepperjih na enem od tujih kanalov, mogoče Reality TV, in tisti so bili brez dvoma vsi po vrsti prifuknjeni, malo so spominjali na naše jehovce, ki so pred nekaj desetletji šli s čolni na Šmarno goro čakat vesoljni potop. Večina se jih na konec sveta pripravlja že zadnjih 20 ali 30 let, ni vrag, da ga slejkoprej ne bodo res dočakali.
Ampak moja dilema, kot sem že zgoraj povedala, je natančno tale: ali si želim doživeti in preživeti konec družbe, kot jo poznamo? Prebrala sem dovolj sci-fi in utopične literature, da si približno mislim, kam bo šla človeška rasa, če se to zgodi, in mislim, da v takem primeru ni vredno preživeti, ne zame osebno ne za človeško raso kot tako. In je mogoče v tem primeru čas, da se pospravimo iz eksistence tako kot dinozavri. Zato jaz raje kot na semena stavim na cianidne kapsule.