Nasilen 14 letnik
Imam eno veliko težavo 14 letni sin je v šoli priden učitelji ga hvalijo da nič ne odgovarja rad pomaga.Doma pa obup odgovarja za učenje ga prosi skoz bo bil na telefonu in TV če mu rečem naj mi da telefon postane nasilen razgraja grozi razbija kaj storiti govorim mu da bom šla k psihologinji mi grozi da bom vidla da se bo ubil kaj mi svetujete kaj storiti če želi kam iti mu moramo ustreči drugače vpije razgraja je imel kdo tako težavo z najstniki skrbi ne kaj bo ko bo srednja šola ne vem kaj storiti.
Nič.
Posledica tvoje vzgoje, tu je rezultat. Ustreči mu v vsaki želji, da ne bo zafrustriran in mu je stopilo v glavo, da se svet vrti okoli njega in da si ti tam zato, da njemu nastrezaš.
Lahko ga samo vržeš iz bajte naj se sam znajde, naj pade, naj proba kakšen je resnični svet in ko bo pricvilil nazaj mu postavi pogoje samo dvomim, da si sposobna tega, ker tebi je čustveno manj naporno se njemu klanjat kot pa udarit po mizi… zato pa je tako kot je.
Žal so te spljuvali.
Sama te ne bom.
V sinu divjajo viharji. Hormoni.
Povsod pričakovanja, da se mora upogibati.
Pogovori se izven domačega okolja. Ko bo dobre volje ga povabi na pizzo in skleni kakšen dogovor.
Sin pove svoje težave, ti ga poslušaš in ne komandiraš.
Velja? Velja.
[/quote]
V sinu divjajo posledice neodgovorne ločenke. Danes se vsaka loči, ki ni sposobna bit mati.
Ja, dokler so majhni, dajo tako lepo mir, ko jim daš telefon ali še bolje tablico. Ko so malo večji, pa to ne gre več tako naprej. Težka bo, odvisnosti se je težko znebiti, sploh med puberteto.
Starši, ki v času otroštva svojih potomcev ubirajo bližnjice, med puberteto butnejo v debel in visok zid. Če niste garali prej, boste morali zdaj. Srečno… najbrž…
Provokacija.Še nikoli noben otrok v šoli ni bil priden , doma pa nasilen…. Otrok, ki si doma vse upa, je tak tudi v šoli. Nehaj s provokacijo, avtorica, pa nauči se pravilno pisat.Nisi hodila v šolo ali si tja hodila samo na uro gledat?
[/quote]
Motiš se. Poznam sama tak primer. V šoli kot angelček, ker ni na svojem ozrmlju. Doma mu popustijo vse zavore, ker ve, da lahko. In v avtoričinem primeru gre točno za to.
Žal so te spljuvali.
Sama te ne bom.
V sinu divjajo viharji. Hormoni.
Povsod pričakovanja, da se mora upogibati.
Pogovori se izven domačega okolja. Ko bo dobre volje ga povabi na pizzo in skleni kakšen dogovor.
Sin pove svoje težave, ti ga poslušaš in ne komandiraš.
Velja? Velja.
[/quote]
Od kdaj so hormoni krivi za odvisnost od telefona in za nevzgojenost?
Provokacija.Še nikoli noben otrok v šoli ni bil priden , doma pa nasilen…. Otrok, ki si doma vse upa, je tak tudi v šoli. Nehaj s provokacijo, avtorica, pa nauči se pravilno pisat.Nisi hodila v šolo ali si tja hodila samo na uro gledat?
[/quote]
Poznam enega takega, v šoli priden, v družbi super, doma pa samo vpitje in grožnje, da se bo obesil…
Doma so mu vse vtaknili v rit, vedno je bil pažen in čuvan, vse so delali samo zanj, vsi so se mu uklanjali, pa ni edinec…
Še danes, ko je že v srednjih letih, je isti, samo da zdaj ne vpije samo na starše, ampak tudi na ženo, no, na ženo vsaj ne toliko, kot upa na starše…
Ma, poden od človeka!
Nimaš kaj štirinajsletnika vzgajat, vzgaja se prvih pet, šest let, potem se še malo korigira in izpopolni, pri štirinajstih je pa že davno prepozno.
Moj predlog: sprejmi ga kot odraslega člana družine, naj se seznani s tem, kaj odrasli ljudje v družini delajo, kakšne so njihove pravice in dolžnosti in kako se obnašajo.
Pojasnite mu, da je VSAKO razgrajanje kateregakoli člana družine nesprejemljivo in prinese zanj negativne posledice – odklop interneta in telefonske naročnine recimo.
Prisel bo v srednjo solo . Tam bo poiskal drugacno druzbo. Do konca drugega letnika bo zacel manjkati v soli ,letat okoli s klapo ,pil bo in zacel uzivati vsaj travo.
Doma na tebe ne bo vec upil ampak te bo udaril.
Oce bo se vedno robantil pred tv. In ti bos sprasevala vse mozne stokovnjake kaj je narobe z otrokom. Nikoli se pa ocitno ne boš uprasala kaj si ti naredila narobe.
Kot vidim, je tvoj mož opustil vzgojo, sin pa se je povzpel na čelo družine in vsem ukazuje in komandira. V šoli je miren, ker ima postavljene meje. Doma jih pa ni. Bosta morala, kar vzpostaviti zelo drugačen odnos. Skupaj z možem odločno in brez odstopanj vzpostavita red in meje. To napišita na list, ki naj bo viden. Najstnik se jih mora držat, sicer mu nakažite kakšno kazen. V začetku se bo upiral, ampak če bosta vztrajala pri svojem, bosta uspešna. Če je treba, ga peljite tudi h kakšnemu psihologu.
Zaščitniška mama je izključila očeta iz vzgoje, malo ker ji je tako ustrezalo, malo ker se je on umaknil, ker ga je kritizirala. Njej je bilo čustven bolj ugodno sina razvajat kot pa od njega nekaj zahtevat.
Otroj dokazuje, da je lahko ok, ker v šoli z njim ni težav, dama pa…
Otrok, ki to ni več, je isti, menja se okolje šola-dom in posledično njegovo obnašanje, torej?
Krivi so starši za njegovo obnašanje.
Lp!
Pred časom sem bila službeno na predavanju na to temo… Mogoče se obrneš na tega gospoda. Povedal je celiko koristnega. In ne obupat. Primerov, kot ga opisuješ, je očitno ogromno…