Ne morem izpustiti sina
Omojbog, tip gre v tujino na študij in s sabo pripelje mamo!?!? Da spozna tam kakšno dečvo, bo bežala od njega, pa če ji bo ne vem kako všeč. Kako si si to zamislila? On tam študira in vidva živita skupaj, ti mu kuhaš in se obešaš nanj, ker drugega tam itak ne boš imela.
Ma daj, ne seri. Odrasti! Tvoj sin že odrašča, ti bi pa že zdavnaj morala.
Bravo za ta komentar! Joj,se spomnim svoje tašče ,ko je moj partner se za nekaj časa preselil v Nemčijo,ker je dobil zaposlitev. Ga je vsaki drugi dan klicala v Nemčijo in mu tečnarila naj se takoj vrne in da je bolana, pa bla,bla. Pa mene je klicala,da ga naj prepričam ,da se vrne domov.
Moj se je vrnil ja v Slovenijo. Na srečo je dobil tu dobro službo. Živima pa takoj skupaj za sebe in daleč od njegove mame,ki je tudi ena slika.
Kot je že mož rekel avtorici:- ta je malo posebna v glavi
Kot so tudi že drugače tu omenili,kako bi pa izgledalo ,da odrasli sin pride z mamo na zmenek,ali živi z mamo,ker ga ona ne more izpustiti iz rok. Vsaka bi tvojega sina imela malo za zaostalega. oprosti,ali tako je.
Že ko gledam ,kako mama od Luka Dončiča-Miriam se vsepovsod sili k sinu,mi postane slabo in si svoje mislim.
Pozabila sem dodati- živita vsak zase, v svojem stanovanju.
[/quote]
Pa kakšni so to nasveti… Njeno mesto ni ob sinu, ampak ob MOŽU!!!
Sin si bo našel svojo partnerko, z njo ustvaril družino. Če mu ne boste najedali in lazili za njim, vas bo obiskoval s svojo družino. Če se vam poslabša zdravje, je vaš mož tisti, ki bo poskrbel za vas, ne sin! razumem, da je težko, da je velika prelomnica, ampak saj ste odrasli in veste, kaj je prav. Za začetek se dogovorite z njim, da se slišita vsak dan preko zoom ali skype. Vsaj od začetka, da se privadite na to, da ga ni doma.
Razumem, da si ga želite videti večkrat kot enkrat ali dvakrat na leto. Ampak zaradi vaših želja ga ne smete prikrajšati za njegove želje in njegove sanje. Vaš sin bo nesrečen, če jih ne bo izpolnil.
Poznam nekaj družin, ki imajo otroke v tujini, dve družini precej dobro… Eni imajo otroka z družino na kitajskem, redno so v stikih preko skype, enkrat na leto pa pridejo in ostanejo tudi dva meseca (mož, ki dela, se prej vrne na kitajsko, ostali pa ostanejo, kolikor imajo počitnic). Drugi živijo v angliji in pridejo večkrat na leto. V bistvu moj brat, ki živi 100 km proč v sloveniji, pride domov manjkrat, kot ta soseda iz anglije.
če gre otrok proč od vas, ga niste izgubili… Zdaj je čas za vas in vašega moža, da se ponovno zbližata in poskrbita za vaše zdravje.
Ona ni izzivela materinstva, ko je bil mali, je zanj skrbela babica, po locitvi se je pobirala, je spet skrbela babica, potem je sel mali v tujino…
Se nekako jo razumem.
Luka pa isto, ni imel od mame kaj dosti, ko je bil mali, pa se zdaj je fajn, da ima nekoga svojega, da skrbi zanj, da mu organizira stvari, saj konec kincev, decko v zivljenju ni delal nic drugega, kot igral kosarko, saj nicesar drugega ne zna, sele zdaj se uci ziveti.
Pozabila sem dodati- živita vsak zase, v svojem stanovanju.
[/quote]
Ja, seveda. Naj mu zagreni vse skupaj, glavno, da bo njej fajn.
A imate otroke res za to, da imate filing, da je nekdo vaša last in da zaradi tega zmotnega prepričanja greste čez trupla, samo, da je po vaše?
p.s. Saj ni čudno, da je tolikšen porast med samomorilci mladostniki…
O pa ga boš morala. Fant ni tvoja last. Zasluži si svoje življenje, da sledi svojim sanjam. Kaže ti, da se znajde, vidiš, da je vse za študij v tujini zrihtal sam, dela poleg šolanja. Pa kaj bi ti še rada? Če si ga naučila sočutja, ljubezni in odgovornosti, bo ob tebi takrat, ko ga boš zares potrbovala. Ti pa ga ne omejuj.
Draga avtorica najprej glede tvojega zdravja. Verjetno si že sama ugotovila, da z žalostjo in skrbmi lahko vplivamo na potek bolezni. Torej 1.ne bodi žalostna in se ne sekiraj, da se ti bolezen ne poslabša. Fant si je ustvaril neko sliko o svoji prihodnosti, poskusi preboleti navezanost nanj, poskusi z razumom sprejeti, da je ptiček pripravljen odletet iz varnega gnezda (saj ne bo umrl, ampak gre samo na študij v tujino) in mu daj oporo pri njegovi odločitvi. Mogoče je njegova pot drugače začrtana kot si jo ti predstavljaš,torej ga ne omejuj z žalostjo in skrbmi.
Tudi, če ostane v Sloveniji, kdo ti garantira, da ne bo spoznal punce na drugem koncuSlovenije in se preselil k njej. Mogoče, se s snaho ne bosta razumeli in bo sin s tabo prekinil vse stike. Veš kaj ti hočem dopovedat, ne omejuj ga, ne nalagaj mu občutka krivde, mogoče se zaključuje obdobje vašega skupnega bivanja, zato bodi hvaležna za vsa ta leta, ki ste jih skupaj preživeli.
Jaz sem pred leti tudi hudo zbolela, posredi je bila ločitev, mož se je odselil in sin malo nad 20 izjavi, da bo sprejel službo na Nizozemskem in če mu bo všeč, bo tam tudi ostal. Veš kaj sem mu rekla: “Prav si se odločil, če si želiš te izkušnje, je zdaj pravi čas za to, da to izkoristiš, ko te nič ne veže (še nimaš družine in resne punce) in nikoli ne boš obžaloval, da nisi niti poskusil”. Pa je tudi edinec in v nekaterih pogledih kamot, ampak ko pa ni imel izbire, pa se je prav lepo sam znašel, ni mu bil problem si skuhat , niti oprat in ostalih stvari poštimat.
Zato avtorica, se imaš najmanj za sekirat, kako se bo tvoj fant znašel. Boš presenečena kako si mladi znajo organizirat lepo življenje, ko so prisiljeni v to.
Jaz na tvojem mestu mu ne bi omenjala žalosti in skrbi, ki te tarejo. Si predstavljaš, da se ti bolezen poslabša in umreš (želim še ti 100 zdravih let), sin pa si bo očital, da se ti je bolezen poslabšala zaradi njegove odhoda, ker si žalovala za njim. Si predstvljaš, da mora vse življenje, ki je še pred njim živeti z občutkom krivde, da si umrla zaradi njegovega odhoda.
Saj te razumem, to je zate šok. Zjoči se, daj bolečino slovesa iz sebe, potem pa pogumno naprej in z veseljem v srcu pokaži sinu, da ga podpiraš kakorkoli se bo odločil.
Pa niti ne razmišljaj, da bi ga pregovorila. Predstavljaj si, da ti čez nekaj let očita, da si ti kriva, da si ni ustvaril življenja po svojih pričakovanjih in te začne gledat s prezirom.
Razmišljala sem o avtoricnem postu in se strinjam z njo. Nekateri ne vedo, da imaš svojega otroka enako rad pri dveh ali tridesetih letih. Moj sin ima 12 let, a že sedaj me je groza, da bi šel živet v drugo državo. Zagotovo bi ga šla veckrat pogledat, a tudi vnukov ne bi videla. Vem, da se mora otrok osamosvojiti, a je še vedno tvoj otrok, ki ga imaš rad in vcasih tudi ob sebi. Ni mamin sinček. Je zelo samostojne. Z mamo se slišiva vsak dan, čeprav sva 100 km narazen in se vidimo enkrat na dva meseca. A smo Povezane.
Draga avtorica, na vašem mestu bi sla veckrat v Anglijo.
Ona ni izzivela materinstva, ko je bil mali, je zanj skrbela babica, po locitvi se je pobirala, je spet skrbela babica, potem je sel mali v tujino…
Se nekako jo razumem.
Luka pa isto, ni imel od mame kaj dosti, ko je bil mali, pa se zdaj je fajn, da ima nekoga svojega, da skrbi zanj, da mu organizira stvari, saj konec kincev, decko v zivljenju ni delal nic drugega, kot igral kosarko, saj nicesar drugega ne zna, sele zdaj se uci ziveti.
[/quote]
Pod krinko ljubezni in povezanosti ta psihopatska mati sili v življenje odraslega sina.
Vsaj zame je to grozno – Luka ima za organizacijo na voljo dovolj osebja in res ne potrebuje matere, da se hodi kazat na tekme.
Saj ženska je rezprezentativna, ampak – Luka je odrasel. Pika in stop.
Naj ona živi svoje življenje.
Kot ga je, ko je bil Luka majhen fantek.
Denarja ima dovolj, pa naj ga nekaj nameni psihoterapiji. Bi ji prišlo bolj prav kot drage cunje.
Ona ni izzivela materinstva, ko je bil mali, je zanj skrbela babica, po locitvi se je pobirala, je spet skrbela babica, potem je sel mali v tujino…
Se nekako jo razumem.
Luka pa isto, ni imel od mame kaj dosti, ko je bil mali, pa se zdaj je fajn, da ima nekoga svojega, da skrbi zanj, da mu organizira stvari, saj konec kincev, decko v zivljenju ni delal nic drugega, kot igral kosarko, saj nicesar drugega ne zna, sele zdaj se uci ziveti.
[/quote]
Torej ga je dvakrat izdala. Prvič, ker ni bila prisotna ob njegovem odraščanju, in drugič, ker ga zdaj, ko je že odrasel, duši in hoče nadoknadit materinstvo.
Mati mora biti ob otroku, ko je majhen, in ga pustiti oditi, ko je odrasel. Vse živali znajo nagonsko biti starši, samo človek nekaj komplicira in se izživlja.
Na vem zakaj je treba v tujino študirat? Je tam kaj drugače, boljše? Naše fakultete so v svetu priznane in strokovne. Diplomantje naših fakultet so cenjeni po vsem svetu. Če je mama neozdravljivo bolna naj fant misli tudi nanjo in ne samo na svojo rit. Včasih je treba misliti tudi na druge, ne samo na lastno rit.
Se hecaš ali? Naše fakultete priznane v tujini? Ja, verjetno je Lj univerza bolj priznana kot kaka sarajevska, beograjska, prištinska… ampak ko daš pa zraven angleške, nemške, avstrijske, italijanske… ti resno misliš, da se naše lahko kosajo z njimi?
Misliš, da bodo recimo v VB raje vzeli nekoga z MB diplomo kot nekoga, ki je študiral v Grazu, Salzburgu, Firencah, Pragi…?
Če je mama invalidka, mora sin krepniti zraven nje?
Ne sme imeti svojega življenja? Mora ostati pri njej celo svoje življenje?
Brezpogojna ljubezen, ki bi jo baj mati nudila otroku, pomeni da si za in z njim srečen ob njegovem uspehu, ne pomeni pa da se mu za vrat obesiš. Če imate svojega sina zares rada, mu boste dovolila, da odide in potem se bo vedno rad vračal. Če ga boste omejevala bo pa ušel in boste dejansko ostala brez njega. Pa bolezen tukaj nima veze, slej ko prej vsi izgubimo starše iz takšnih in drugačnih razlogov in zato se moramo že prej naučit živet brez njih. Morate mislit tudi nanj, ne samo nase.