Je še kdo pokonci?

Ne morem spati, pa bi malo počvekala.

Zakaj ne morem spati? Z možem se ločujeva, to se že vleče, včeraj sva se slišala in me je spet dotolklo, da je to res konec. Prejokala sem dan. Zdaj se zbudila z nekim strahom.

Hčerka spi mirne sanje pri meni, pes mi da mir, sine pri možu.

HB za naslednji teden, grem s tamalima na morčka :-), se že veselim ♥️

Lepo bodite

Jutro,

najtezje obdobje je med in po ločitvi. Upam, da se imaš kam odselit, sicer v teh norih časih večno podnajemništvo in negotovost. Veliko vlagaj v otroke, čas in veselje, tudi zanje je tezko. Mi odrasli to tezko razumemo. Druzina razpade. Postopoma se navadijo in so ok, če sta oba starša v dobri starševski formi. Hoja, glasba, zaupna prijateljica …pa gre. Ni pa enostavno. Dosti obsojanja okolice.

Srečno

ja, ka pa. Njega boš pa kar samega pustila doma.

On se je že odselil, sem v najemniškem stanovanju… Ja, ni lahko, mislila sem da sva ustvarjena drug za drugega, ampak glej, očitno da tako kot nama je bilo namenjeno da se spoznava, nama je bilo namenjeno, da greva narazen. Pa tako dobro sva se imela 🙁

sama si tako hotela. Poznam takšne ženske. Samo da jim dec otroka naredi, potem ga pa odvržejo ko staro cunjo.

piše da imata dva otroka. Res ni šlo avtorica? Vso srečo in objem!

Če je denar, potem se vse da, tudi psiha ne bo tako trpela. Uživaj čez praznike.

Nisem sama tako hotela. On je šel. Sem se trudila, pa ni šlo. Z njegove strani niti pikice truda. Zdaj mi je žal da sem se sploh tako ven metala, on pa z lahkoto šel, kot da to da zapustiš družino ni nič takega.

Eh saj bo. Če se na glavo postavim nič ne bo spremenilo njegovega mnenja. Svoboda je zanj očitno bolj pomembna.

Saj, vsaj to da sem finančno neodvisna. Hvala, lepo se bomo imeli 🙂

Prazniki so tisti, ki še bolj uničijo človeško psiho, sploh ob razhodu, ločitvi. Vsi drugi srečni, vikendi, morje, pikniki, ti pa ločitev in solze, strah, negotovost. Smo pa verjetno že vsi dali ta občutek skoz, tako da ob prvi posebni priliki boš že sama od sebe pozabila…

Pusi kito, če ne moreš spat.

Nas več ne spi. Pozna morda kdo koga s kombijem in rampo za plačljiv prevoz invalidov?

Ja, ločitev ni enostavna, sploh, če je želel oditi on. Ampak saj veš, tudi kadar pada dež, je nekje nad oblaki sonce. Drži se.

To sem pa opazila, ja. Najbolj težko mi je ob vikendih in praznikih/dopustih, ko smo čas vedno preživljali skupaj. 🙁

Med tednom še nekako gre, ker sem zaposlena.

In ja, žalostno gledam srečne družine ko odhajajo na počitnice, kot smo tudi mi nedolgo nazaj.

Verjetno bo bolje čez čas, ampak zdaj tako prekleto boli… Tega da me je zapustil pa ne bom prebolela nikoli, bo kar pustil brazgotino v meni. Že zdaj vidim, da zaradi tega nisem več ista oseba, kot sem bila.

Se pogovarjam s prijateljicami, ki so ločene in niso imele take krize, kot jo imam jaz, ker so se strinjale z ločitvijo in tudi ni bilo nobeno presenečenje.

Pri meni pa kar naenkrat. Šok, žalost, jeza, nejevera. In odnos, ki sva ga imela… Je bil božanski, kot da sva ustvarjena drug za dtugega. No ja, z rokom trajanja, očitno.

Ne vem če bo sploh kdo to prebral, ampak sem mogla dati ven 🙂

Kako je bil odnos božanski in človek zapusti družino??! Ta je zelo daleč od božanskega.

Noči so za veliko ljudi v težavah še težje, saj malo zaspiš, pa potem podzavest kaj predeluje in vrže ven. Prav je, da zapišeš, daš iz sebe. Nisi prva in edina, ki gre čez to. Marsikdo, ki ga letos gledaš, kako uživa med prazniki, bo drugo leto iz tega ali onega razloga na istem. Ti pa se boš počasi pobirala in nekoč spet uživala. Saj veš, kolo sreče se obrača.

Se mi pa zdi, da slišim za veliko takih zgodb, ko se ljudje skoraj čez noč spremenijo. Saj marsičesa ne opazimo, a je vseeno prisotno, ampak res se mi zdi, da je vse več primerov, ko se v človeku sproži nek klik in je čisto drug in to ne le v partnerskem odnosu.

Zakaj ne poveš po pravici, da ti manjka trd ku.rac. Saj nismo stari 12 no.

Točno to se je zgodilo. Čez noč se je spremenil, pravi da je že kar nekaj mesecev razmišljal o odhodu. Se pravi je bilo vse igra… Zdaj mi je tujec.