Ne razumem. Preprosto: ne razumem.
http://www.prepoznajnasilje.si/qrc/zakaj-zenske-ostajajo
[/quote]
Vse to je res. Samo jaz nekako ne morem mimo tega, da s tem, ko ostaneš v takšni bolni vezi, zelo škoduješ svojim otrokom. Vzorec se ponavlja vse do takrat, ko ena ženska enkrat nekaj sama ne naredi – poišče pomoč! Da mogoče otroci ne bodo več ponavljali tega vzorca. Zato tudi zelo dobro razumem otroke iz takih družin, ki imajo hude zamere tudi do svojih mater (ne samo očetov, ki so itak gnoji), ki niso zaščitile svojih otrok.
Absolutno se strinjam, da je krivec za nasilje nasilnež, ne žrtev. Ko pa so zraven otroci, pa sta zanje odgovorna starša. In če je en starš tisti nasilnež in vir zla, drugega starša to ne odvezuje skrbi zanje. S tem, ko drugi starš ostaja z nasilnežem, je soodgovoren za to, da ni poskrbel za varno okolje svojih otrok.
Pa še nekaj – obvezno je treba govoriti in obsojati nasilje v družinah. Ampak na način, da ne bomo apologeti ne enim (trenutna družba je to do nasilnežev, ker se to pri nas še vedno zelo tolerira) ne drugim (žrtvam, ki so žrtve v odnosu do nasilneža, ne pa tudi v odnosu do svojih otrok). Tudi tu bi bilo treba jasno in glasno zavzeti stališče, da v kolikor ne bo varnega okolja, bodo otroci tej družini odvzeti. Ker je jasno, da ni noben od staršev primeren skrbnik. Samo pri nas se tako pre.kleto vztraja pri tistem, da je tudi slab starš še vedno boljši od tujega človeka. Pa to velikokrat sploh ni res.
Jaz pa mislim, da je to, da je z nasilnežem nekaj hudo narobe, vsem jasno. O tem se ni treba spraševati. Lahko pa se vprašamo, kaj je narobe z žrtvijo, da v takem odnosu vztraja. Prave žrtve tu so otroci, dragi moji, zaradi dveh patoloških odraslih osebnosti, najbolj naša Kajo otroci, ki odraščajo v takšne nasilneže in žrtve, pa imamo lepo začaran krog.
Jaz lahko iz prve roke, iz izkušenj z delom z žrtvami družinskega nasilja povem, da jih večina v akutni fazi (ko so deležne batin, imajo hude poškodbe ipd) , poišče pomoč, vsi organi, društva in posamezniki naredijo vse, kar je možno, da bi jo rešili, potem pa se čez par dni spet vsa v rožicah, kot najstnica, drži za roke in ljubčka z nasilnežem, ki pa zdaj več ni to, ampak je ljubezen njenega življenja. To je vzorec. Veliko je takšnih. Zato so zame edine prave žrtve tu otroci. Glede tega bi bilo nujno več storiti, da se jih reši iz tega bolnega okolja in vzgaja v sociopate in osebnostne motenjce.
Vse to je res. Samo jaz nekako ne morem mimo tega, da s tem, ko ostaneš v takšni bolni vezi, zelo škoduješ svojim otrokom. Vzorec se ponavlja vse do takrat, ko ena ženska enkrat nekaj sama ne naredi – poišče pomoč! Da mogoče otroci ne bodo več ponavljali tega vzorca. Zato tudi zelo dobro razumem otroke iz takih družin, ki imajo hude zamere tudi do svojih mater (ne samo očetov, ki so itak gnoji), ki niso zaščitile svojih otrok.
Absolutno se strinjam, da je krivec za nasilje nasilnež, ne žrtev. Ko pa so zraven otroci, pa sta zanje odgovorna starša. In če je en starš tisti nasilnež in vir zla, drugega starša to ne odvezuje skrbi zanje. S tem, ko drugi starš ostaja z nasilnežem, je soodgovoren za to, da ni poskrbel za varno okolje svojih otrok.
Pa še nekaj – obvezno je treba govoriti in obsojati nasilje v družinah. Ampak na način, da ne bomo apologeti ne enim (trenutna družba je to do nasilnežev, ker se to pri nas še vedno zelo tolerira) ne drugim (žrtvam, ki so žrtve v odnosu do nasilneža, ne pa tudi v odnosu do svojih otrok). Tudi tu bi bilo treba jasno in glasno zavzeti stališče, da v kolikor ne bo varnega okolja, bodo otroci tej družini odvzeti. Ker je jasno, da ni noben od staršev primeren skrbnik. Samo pri nas se tako pre.kleto vztraja pri tistem, da je tudi slab starš še vedno boljši od tujega človeka. Pa to velikokrat sploh ni res.
[/quote]
To je najtezje razumeti. Zakaj ostaja v taksni zvezi. Sama izhajam iz taksne druzine in danes sama sebi ne bi dovolila tega. Raje umrem, ampak tepel me ne bi. Poznam pa razloge zakaj se zrtev vrti v zacaranem krogu. In ce bi imela moja mama podporo in razumevanje okolice bi danes morda bila ziva.
Zenska, ki je odrasla v dobri druzini, ki je samozavestna in izobrazena, ki je v zakonu neodvisna, bo tezko razumela zensko, ki nima vsaj samozavesti, ce ze vse dugo ne. Zato je prav, da se jih vsaj ne obsoja in ponizuje. Ker taksna zenska je ze tako ponizana, da potem res ne vidi izhoda. Tezko je to opisati, ce ne dozivis, pac ne vrjames.
Druzba bi mogla biti taksna, da bi bilo nasilneza sram in ne zrtev.
To je najtezje razumeti. Zakaj ostaja v taksni zvezi. Sama izhajam iz taksne druzine in danes sama sebi ne bi dovolila tega. Raje umrem, ampak tepel me ne bi. Poznam pa razloge zakaj se zrtev vrti v zacaranem krogu. In ce bi imela moja mama podporo in razumevanje okolice bi danes morda bila ziva.
Zenska, ki je odrasla v dobri druzini, ki je samozavestna in izobrazena, ki je v zakonu neodvisna, bo tezko razumela zensko, ki nima vsaj samozavesti, ce ze vse dugo ne. Zato je prav, da se jih vsaj ne obsoja in ponizuje. Ker taksna zenska je ze tako ponizana, da potem res ne vidi izhoda. Tezko je to opisati, ce ne dozivis, pac ne vrjames.
Druzba bi mogla biti taksna, da bi bilo nasilneza sram in ne zrtev.
[/quote]
Pa so ti sigurna, da ni to samo izgovor – opravičevanje svoje mame? Da so dogodki v tvoji družini tako zelo vplivali nate, da ne moreš več videti realne slike?
Praviš, da razumeš svojo mamo? Pa razumeš tudi otroke, ki enako ravnanje svoje mame obsojajo? Ki lastni mami zamerijo, da jih ni zaščitila? Ki jo zato sovražijo? Kot praviš – družba bi morala biti takšna, da bi bilo nasilneža sram, ne pa da se pričakuje, da bodo žrtve opravičevale takšna dejanja. In v odnosu mama – otrok je žrtev samo otrok!
Pa so ti sigurna, da ni to samo izgovor – opravičevanje svoje mame? Da so dogodki v tvoji družini tako zelo vplivali nate, da ne moreš več videti realne slike?
Praviš, da razumeš svojo mamo? Pa razumeš tudi otroke, ki enako ravnanje svoje mame obsojajo? Ki lastni mami zamerijo, da jih ni zaščitila? Ki jo zato sovražijo? Kot praviš – družba bi morala biti takšna, da bi bilo nasilneža sram, ne pa da se pričakuje, da bodo žrtve opravičevale takšna dejanja. In v odnosu mama – otrok je žrtev samo otrok!
[/quote]
Ne opravicujem svoje mame, vsaj ne na taksen nacin kot vi mislite. Jaz pravim, da jo razumem, zakaj je tako ravnala kot je. Se vedno pa mislim, da bi lahko naredila drugace, ce bi imela razumevanje in podporo.
Ni je imela nikjer. Vzgojena je bila patriarhalno, mati ji je rekla, naj se moli bogu in on bo njene molitve vslisal, njegovi starsi so jo tudi zanicevali in tepli, policija je oceta odpeljala do streznitve, nato nazaj domov, da otroci nismo bili sami, ker je ostala v bolnisnici, csd se je bal oceta, ker je oce zidal hiso direktorju csd-ja, mati je bila dializni bolnik in sluzbe ni mogla nikjer dobiti, odvisna je bila od oceta, ni ga prijavljala, ker ji je grozil, da nas bo vse pobil,…
Se bi lahko nastevala.
Sprasujem vas, kako bi ona se lahko se resila iz tega? Na koga naj bi se obrnila?
Ženske zdaj so drugi časi. Včasih je bilo težko zapustiti nasilneža, danes je očitno to se vedno težko ampak ne iz istih razlogov. Zanima me zakaj dovolite da pride do drugič, a ni že prvič dovolj, da greš.? Zakaj čakati na 2,3,4,10tic itd
Mu res verjamete, da mu je žal, vam je oprosti, sladke besede in šopek rož res tako zameglil razum, da se nimate rade.?
Moški ki te pretepe ni tvoj mož ampak sovražnik in vsi vemo, da se sovražniku ne popusca. Sovražnik laže, zavaja, da bi dosegel cilj in isto je s piškavim oprosti in šopki rož, gre se za dosego cilja in ne za ljubezen. Če se jim pustite vas bojo hebal in na koncu uničili. Vsaka se mora vprašat, ali je življenje našla na cesti, jo je mati rodila zato, da jo bo nek idiiot tepel.? Kdo točno pa je on.? Je Bog.? Kako si pa prej brez njega živela.? Tako kot si prej lahko tudi zdaj. Ne čakajte na drugič, več kot dovolj je že prvič. Tudi lažje spusti, kot če si prostovoljna žrtev več let, seveda da ne bo zlahka spustil saj je zadel sadist loto dobitek in temu se ne bo zlahka odpovedal. Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.
Jaz pa mislim, da je to, da je z nasilnežem nekaj hudo narobe, vsem jasno. O tem se ni treba spraševati. Lahko pa se vprašamo, kaj je narobe z žrtvijo, da v takem odnosu vztraja. Prave žrtve tu so otroci, dragi moji, zaradi dveh patoloških odraslih osebnosti, najbolj naša Kajo otroci, ki odraščajo v takšne nasilneže in žrtve, pa imamo lepo začaran krog.
Jaz lahko iz prve roke, iz izkušenj z delom z žrtvami družinskega nasilja povem, da jih večina v akutni fazi (ko so deležne batin, imajo hude poškodbe ipd) , poišče pomoč, vsi organi, društva in posamezniki naredijo vse, kar je možno, da bi jo rešili, potem pa se čez par dni spet vsa v rožicah, kot najstnica, drži za roke in ljubčka z nasilnežem, ki pa zdaj več ni to, ampak je ljubezen njenega življenja. To je vzorec. Veliko je takšnih. Zato so zame edine prave žrtve tu otroci. Glede tega bi bilo nujno več storiti, da se jih reši iz tega bolnega okolja in vzgaja v sociopate in osebnostne motenjce.
[/quote]
Vraga ti delaš z žrtvami družinskega nasilja, pa to je neverjetno, kaj se podi po takšnih anonimnih forumih.
Ne opravicujem svoje mame, vsaj ne na taksen nacin kot vi mislite. Jaz pravim, da jo razumem, zakaj je tako ravnala kot je. Se vedno pa mislim, da bi lahko naredila drugace, ce bi imela razumevanje in podporo.
Ni je imela nikjer. Vzgojena je bila patriarhalno, mati ji je rekla, naj se moli bogu in on bo njene molitve vslisal, njegovi starsi so jo tudi zanicevali in tepli, policija je oceta odpeljala do streznitve, nato nazaj domov, da otroci nismo bili sami, ker je ostala v bolnisnici, csd se je bal oceta, ker je oce zidal hiso direktorju csd-ja, mati je bila dializni bolnik in sluzbe ni mogla nikjer dobiti, odvisna je bila od oceta, ni ga prijavljala, ker ji je grozil, da nas bo vse pobil,…
Se bi lahko nastevala.
Sprasujem vas, kako bi ona se lahko se resila iz tega? Na koga naj bi se obrnila?
[/quote]
Kje pa si ti? Tvoja babica je bila taka, tvoja mama tudi, kaj pa ti? Si se res uspela rešiti iz tega kroga? Imaš moža? Otroke?
Ne opravicujem svoje mame, vsaj ne na taksen nacin kot vi mislite. Jaz pravim, da jo razumem, zakaj je tako ravnala kot je. Se vedno pa mislim, da bi lahko naredila drugace, ce bi imela razumevanje in podporo.
Ni je imela nikjer. Vzgojena je bila patriarhalno, mati ji je rekla, naj se moli bogu in on bo njene molitve vslisal, njegovi starsi so jo tudi zanicevali in tepli, policija je oceta odpeljala do streznitve, nato nazaj domov, da otroci nismo bili sami, ker je ostala v bolnisnici, csd se je bal oceta, ker je oce zidal hiso direktorju csd-ja, mati je bila dializni bolnik in sluzbe ni mogla nikjer dobiti, odvisna je bila od oceta, ni ga prijavljala, ker ji je grozil, da nas bo vse pobil,…
Se bi lahko nastevala.
Sprasujem vas, kako bi ona se lahko se resila iz tega? Na koga naj bi se obrnila?
[/quote]
Če bi imela podporo bi se mogoče rešila, ni pa nujno. Danes jih ima kar nekaj podporo, pa vseeno vztrajajo pri nasilnežu, se vračajo vedno znova k njemu. Tvoja mama ni nobena izjema. Rešila bi lahko vsaj vas, pa ni. Ker je živela življenje žrtve. Ja, zahvalo za to so zagotovo imeli njeni starši. Sama pa je točno to nadaljevala s tabo. Povej, si vsaj ti močnejša od mame?