Ne vem če jo še lahko ljubim
Anonimno 5462, 16.12.2021 ob 09:30
Če bi jaz imel MS, bi zahteval ločitev. Imam svoj ponos in dostojanstvo in bi me misel, da se nekdo žrtvuje za mene zelo bolela. Če bi imel punco, bi si zagotovi želel, da je srečna in si ustvari srečno družinsko življenje z drugim. Trpel bi če bi bila punca vedno ob meni, ko bi lahko bistveno bolj uživala življenje.
Tu ni ljubezni. Kdorkoli preneha ljubiti, ker je težko, bi zveza v vsakem primeru prej ali slej propadla tudi brez MS. Tako kot je nekdo že napisal, takega moškega pa res bolna ženska ne potrebuje ob sebi. Lažje ji bo sami.
In ja, prepogosto žal videno, da ko pridejo težave, moški gre, ženska pa ostane.. toliko o temah “kaj je naša dodana vrednost” . Karma poskrbi za take perle, tudi to sem že videla in takrat ne morem, da mi ne uide nasmešek v koričkih ustnic, čeprav je situacija žalostna in tragična. Nekdo od gor to vidi vse in postavi vse na svoje mesto. Samo počakaj, da boš na vrsti…
Avtor, ne zmeni se ti za naše zapise, naredi tako kot misliš, da je prav in zate najbolje. Ne boš odstopal od večine, verjemi in vsi ti bodo stali ob strani, te moralno podprli in te zagovarjali pred drugimi. Taka je naša družba danes, take so vrednote, ki prevladujejo in zato mora vse to po hitrem postopku propasti. Zlepa ali zgrda. Tako da kar brez slabe vesti, tako kot ti veleva srce. Ostani zvest sebi in svojim načelom, če jih imaš sploh in ne čuti se kriv za tujo nesrečo. Prišparaj to energijo za kasneje, ko se bumerang vrne.
No še moja zgodba..8 let nazaj žena zboli za hudo in agresivno obliko raka prsi …Trojno negativni ..Se kao ne ponavlja če zdrži 5 let…Pa se je ..dve leti nazaj. Trenutno je žena v postelji nepokretna. Skrbimo zanjo dan in noč. Niti pomislil nisem ,da bi jo zapustil. Imava pa štiri otroke.. Čakamo kako bo in kako se bomo od nje poslovili. Če nisem bil nek zgled otrokom je to pravi trenutek ,da se jim pokaže ,kako se skrbi za njihovo hudo bolno mamo s svojim zgledom. Velikokrat pa je drugače. Rep med noge in beg. Tega se ne dela s človekom ,ki si ga 30 let ljubil in oboževal. Pa srečno.
Vsak ima pravico do svojega življenja, ne glede na te solidarnike, ki to znajo samo v komentarjih, v življenju pa kaj prida verjetno nimajo za pokazat.
Žal je tako, zbolela je, imaš pravico da jo zapustiš in slediš svojim sanjam. Z njo se naj pa ubadajo njeni neodgovorni starši ki so jo spravli na svet.
Tako je, tudi če bi ti zbolel, bi tebe ona zapustila, čeprav biv trenutni situaciji rekla da te ne bi. Verjetno jo čaka pač bedno življenje, in tega jo je strah. Ta strah bo žal mogla premagat sama, to ni tvoja dolžnost.
Življenje imaš samo eno, to si zapomni. Tist ki išče pot do življenja ki si ga želi, ni sebičen. Sebičen je tist, ki od drugega pričakuje, da se odpove življenju ki si ga želi na račun drugega.
Tele solidarnike pa kar preskoči, itak samo blebetajo in pihajo na vest, druga tako ne znajo. Kar začnite pometat pred svojimi pragovi, da vas ne bo tako vest grizla.
Inštruktor, 16.12.2021 ob 10:34
No še moja zgodba..8 let nazaj žena zboli za hudo in agresivno obliko raka prsi …Trojno negativni ..Se kao ne ponavlja če zdrži 5 let…Pa se je ..dve leti nazaj. Trenutno je žena v postelji nepokretna. Skrbimo zanjo dan in noč. Niti pomislil nisem ,da bi jo zapustil. Imava pa štiri otroke.. Čakamo kako bo in kako se bomo od nje poslovili. Če nisem bil nek zgled otrokom je to pravi trenutek ,da se jim pokaže ,kako se skrbi za njihovo hudo bolno mamo s svojim zgledom. Velikokrat pa je drugače. Rep med noge in beg. Tega se ne dela s človekom ,ki si ga 30 let ljubil in oboževal. Pa srečno.
❤❤❤❤ vse dobro, želim vam veliko moči.
Odidi čim prej. Pa prenehaj si lagati da si za družino. Si samo zase. Pa za neko namišljeno družino iz filmov kjer je vse čudovito. Ob prvi prepreki te mine za družino. Sedaj je partnerka bolna in iščeš izhod. Če bi se ti rodil bolan otrok ali pa se kasneje poškodoval ali zbolel….bi iskal izhod. Ker “pokvarjena roba” pač ne spada v tvojo sliko kako naj življenje izgleda. Ker si nedorasel pobček, ki misli da je življenje pravljica. Čustev razen do sebe ne poznaš. Ker če ob bolezni partnerke, s katero si si imel namen ustvariti družino in biti z njo do smrti prvo minuto ko izveš da ni vse kot iz pravljice iščeš izhod….nisi bil nikoli material za moža in očeta. In verjetno nikoli ne boš. Ampak ker ljudje nočete sami sebi priznati kdo ste, boš seveda šel, našel eno ki bo zdrava in če bo vse po sreči dobil zdrave otroke, ženo brez problemov in ne boš imel zdravstvenih težav. Kar je zelo verjetno :). Ker večina ljudi je vedno kot v pravljici. Realnost pa je da bo slej ko prej spet nekaj prišlo v tvoje življenje in boš bežal. Ker to pač si. Vidiš ljudi kot pripomočke za dosego svojih želja. Ne kot ljudi. Pač nisi zmožen. Nič takega. Veliko ljudi ni.
Nikoli še nisem kaj komentirala tukaj, ampak tokrat pa ne morem, da nebi. Smiliš se mi kot človek, ki je tako prazen, da skozi življenje do sedaj nisi občutil kaj je brezpogojna ljubezen. Takšni kot si ti niso skozi življenje izkusili nič, se vidi po tvojem zapisu. Če bi ti imel ( bog ne daj) koga iz družine bolnega ali da bi le ta umrl zaradi kakšne bolezni bi razmišljal drugače. Ampak misliš samo na sebe, in verjemi, če bi tebe doletela takšna usoda kot njo, kako bi se počutil? Če imaš nekoga resnično rad oz ga ljubiš ( kar potrdiš z načrtovanjem otroka) razmišljaš samo o tem kako lahko ti pomagaš, da vama bo obema lažje in da vama bo lepo. Ne morem dojet v kako platonskih odnosih lahko ljudje živite, brez humanosti. Zato ti predlagam, da greš čim dlje od nje, ker je nisi vreden in ji daj prosto pot do nekoga, ki jo bo cenil kot človeka, naredil ji boš ogromno uslugo. Ti pa dalje živi svoje prazno življenje z nekom, ki je isto prazen kot ti. Lepo vama bo. Srečno.
Prvo se zelo dobro informiraj o bolezni, itd. Bolezen ni dedna tako za otroke da bi imeli te ne rabi biti strah.
Multipla skleroza – http://www.multipla-skleroza.net
Ne vem koliko časa sta skupaj in vse ostalo. Ali situacija je teška. Vprašaj se ali je ona te vedno ljubila, opravi zadeve po hiši, je tradicionalna se pravi če ima to potem bi jaz vstrajal na tvojem mestu. Zagotovo pa ne bo lahko ker bo bolezen vplivala na vajino zvezo v veliki meri. Teško ti je dati tu nasvet jaz bi na tvojem mestu defenitivno preveril vse o bolezni, kako je mozno olajšati simtome in podobno in se potem odločiš.
Moj odgovor je bil namenjen Inštruktorju.
Drugače pa avtor, zavedaj se, da življenje ni potica! Ti razmišljaš o tem, kako bi športal in potoval, tvoja punca pa je resno zbolela.
Če jo res ljubiš, če si ji pripravljen nuditi vso oporo in pomoč, če si se pripravljen določenim stvarem tudi odreči, potem ostani.
Če pa vsega tega nisi pripravljen, potem pa odidi. Punci odkrito povej, zakaj si se tako odločil.Ampak zavedaj se, da sta v življenju sigurni samo dve stvari: davki in smrt. Lahko si boš dobil drugo punco, toda vprašanje je, če bo tvoja zveza srečna, če bosta oba vedno zdrava. Za danes vemo, za jutri pa ne.
Ce, ob misli ob njeni bolezni pomisliš samo kaj boš izgubil, če me greš stran, potem pač moraš stran.
Sicer je tezko najti nekoga, ki bi ustrezal vsem kriterijem, npr. bolna punca bo vecino casa vajinega zivljenja bolj z veseljem potovala kakor nekdo, ki nims nobenih omejitev. Ampak kristalne krogle nimam.
- Jaz sem se naucila, da so ljudje, ki sem jih izbrala, nenadomestljivi. Drugi istih let so se naucili ravno obratno. Sledi sebi.
Dobrodošel v živlenju 😉
Se prav moram oglasit, ker vedno ko berem kaj takega vidim koliko je “brihtnežev” ki vse znajo in vedo kaj je dobro za druge (pa si najslabši na tem svetu če greš, pa kako si lahko tak, karma, ) itd., pa pojma nimajo 🙂 Dejansko živite v filmih/knjigah/namišljeni pravljici? Neverjetno. Pa da ne bom zvenel ravno eden tistih katerih sedaj grajam.
Sem EDEN izmed tistih, in sicer tisti na drugi strani z BOLEZNIJO.
Vse lepo in prav in super a da ti bodo drugi sodili in ti solili pamet, ki niso sami izkusili nič.. ko pa jočejo ko so 1 teden na bolniški s prehladom, HAHA (ste kot tisti ki bi rešili problem glede azilantov, a domov k sebi ne bi nobenega vzeli, a v sosednjo vas ni problema, pomagam ekstra posteljo nest da bo lahko še eden tam spal,.. Tam delč stran od mene. Pa si mislijo mater kolk sem lep pa fajn. Same brihte 😉 .
To je šok za človeka, in ni nič čudnega da imaš dilemo, in ti je dovoljeno oditi ali VZTRAJATI! Kažeta s prstom lahko le eden na drugega, ker to je vajino. Izbira pa je tvoja (tako kot je bila dokler nisi vedel za bolezen) vsi si želimo zdravega človeka, in bolezen spremi človeka. Bolezen uniči tisto najlepše v človeku in poudari najslabše. Tako je.. Ko je hudo si sam.. Lahko imaš oporo (če te razume), ampak si sam v tem in imeti nekoga ki ga vlečeš s sabo dol in vidiš komu/čemu se je zaradi tebe odpovedal in za kaj vse si ga prikrajšal. To je vse prej kot opora, to je dodatno breme.
Bolezen postavi ovire ki niso premostljive, zato tudi ljubezen zamre, propade, pridejo očitki, zamere… Zveza je na preizkušnji ko imaš službo od 7-15, psa/otroke.. Ne pa še vse drugo. Bolezen uniči najlepše..
Če vajina zveza temelji na trdnih temeljih, bo šlo, ampak bo na momente pekel.. Kje pa ni 😉 (ljubezen vse premaga, bodimo malo osladni). Otroci lahko imajo 1001 bolezen, dednost MS ni 100%, je pa načrtovanje nosečnosti velik zalogaj (problemi so navadno potem, po porodu.. In če ni partnerja poleg, je tisti otrok prepuščen sam sebi :/). Če pričakuješ potovanja, izlete (tedensko, mesečno), pozabi na dolgi rok (prvih 10 let ja) potem vedno manj.. Bolezen pomeni veliiiko odrekanje in tu se potem pokaže kompatibilnost/ljubezen med dvema osebama. Če odnos temelji na komunikaciji itd, potem najdeš vedno nove stvari v katerih uživaš, rasteš, si skupaj in se stvari katere ne zmoreš več, nadomestijo z novimi.. (pa ne mi zdej kateri pametnjakovič Magnifika tu vpleta, kot on zna pa ve,.. ker je svetla in temna plat njune zveze – preberite knjigo. Ali pa ja, Magnifico je lep primer človeka ki ima ženo, katero mu je bolezen MS popolnoma uničila, in je lep primer človeka: kateri je še vedno z njo, po eni strani živi svoje “egoistično” življenje (glasba, zabave,… , ona pa ob enem živi svoje življenje sama, s svojo pomočnico itd.. ..
Če si pripravljen tako živeti (kot Magnifico) potem bo šlo, ti po svoje ona po svoje, skupnega pa bolj malo. Ampak bo šlo. (vem da je grdo Magnif. v tem primeru izpostavit ampak tako nekako to je) vsak živi svoje a skupno življenje.. Ampak bolj vsak svoje kot skupno tem primeru.
Če se že sedaj nisi pripravljen odrekati, in govoriš o potovanjih in.. Si si že sam odgovoril, ne potrebuješ nas za potrditev da delaš prav.. Ker mi ne vemo, ti tudi ne.. Povem ti samo lahko to, da pridejo odrekanja in konstantna spreminjanja, Oz omejitve (kar pa vidim da ni zate – ti si bolj svoboda duša, ne pa doma v hiši)
Lej na koncu bom rekel kar na začetku izbira je tvoja (sodil/očital si boš sam, tako ali drugače) .
Je pa še to, sedaj so na voljo dobra zdravila (žena od Magnifika je primer pred dobrimi zdravili – sedaj je tega manj (odvisno od vrste MS itd. itd. itd. ) tako da tako agresivnih potekov bolezni ni več in so bolj redke…
Srečno obema 🙂
Iz druge perspektive, 16.12.2021 ob 15:04
Dobrodošel v živlenju 😉
Se prav moram oglasit, ker vedno ko berem kaj takega vidim koliko je “brihtnežev” ki vse znajo in vedo kaj je dobro za druge (pa si najslabši na tem svetu če greš, pa kako si lahko tak, karma, ) itd., pa pojma nimajo 🙂 Dejansko živite v filmih/knjigah/namišljeni pravljici? Neverjetno. Pa da ne bom zvenel ravno eden tistih katerih sedaj grajam.
Sem EDEN izmed tistih, in sicer tisti na drugi strani z BOLEZNIJO.
Vse lepo in prav in super a da ti bodo drugi sodili in ti solili pamet, ki niso sami izkusili nič.. ko pa jočejo ko so 1 teden na bolniški s prehladom, HAHA (ste kot tisti ki bi rešili problem glede azilantov, a domov k sebi ne bi nobenega vzeli, a v sosednjo vas ni problema, pomagam ekstra posteljo nest da bo lahko še eden tam spal,.. Tam delč stran od mene. Pa si mislijo mater kolk sem lep pa fajn. Same brihte 😉 .
To je šok za človeka, in ni nič čudnega da imaš dilemo, in ti je dovoljeno oditi ali VZTRAJATI! Kažeta s prstom lahko le eden na drugega, ker to je vajino. Izbira pa je tvoja (tako kot je bila dokler nisi vedel za bolezen) vsi si želimo zdravega človeka, in bolezen spremi človeka. Bolezen uniči tisto najlepše v človeku in poudari najslabše. Tako je.. Ko je hudo si sam.. Lahko imaš oporo (če te razume), ampak si sam v tem in imeti nekoga ki ga vlečeš s sabo dol in vidiš komu/čemu se je zaradi tebe odpovedal in za kaj vse si ga prikrajšal. To je vse prej kot opora, to je dodatno breme.
Bolezen postavi ovire ki niso premostljive, zato tudi ljubezen zamre, propade, pridejo očitki, zamere… Zveza je na preizkušnji ko imaš službo od 7-15, psa/otroke.. Ne pa še vse drugo. Bolezen uniči najlepše..
Če vajina zveza temelji na trdnih temeljih, bo šlo, ampak bo na momente pekel.. Kje pa ni 😉 (ljubezen vse premaga, bodimo malo osladni). Otroci lahko imajo 1001 bolezen, dednost MS ni 100%, je pa načrtovanje nosečnosti velik zalogaj (problemi so navadno potem, po porodu.. In če ni partnerja poleg, je tisti otrok prepuščen sam sebi :/). Če pričakuješ potovanja, izlete (tedensko, mesečno), pozabi na dolgi rok (prvih 10 let ja) potem vedno manj.. Bolezen pomeni veliiiko odrekanje in tu se potem pokaže kompatibilnost/ljubezen med dvema osebama. Če odnos temelji na komunikaciji itd, potem najdeš vedno nove stvari v katerih uživaš, rasteš, si skupaj in se stvari katere ne zmoreš več, nadomestijo z novimi.. (pa ne mi zdej kateri pametnjakovič Magnifika tu vpleta, kot on zna pa ve,.. ker je svetla in temna plat njune zveze – preberite knjigo. Ali pa ja, Magnifico je lep primer človeka ki ima ženo, katero mu je bolezen MS popolnoma uničila, in je lep primer človeka: kateri je še vedno z njo, po eni strani živi svoje “egoistično” življenje (glasba, zabave,… , ona pa ob enem živi svoje življenje sama, s svojo pomočnico itd.. ..
Če si pripravljen tako živeti (kot Magnifico) potem bo šlo, ti po svoje ona po svoje, skupnega pa bolj malo. Ampak bo šlo. (vem da je grdo Magnif. v tem primeru izpostavit ampak tako nekako to je) vsak živi svoje a skupno življenje.. Ampak bolj vsak svoje kot skupno tem primeru.
Če se že sedaj nisi pripravljen odrekati, in govoriš o potovanjih in.. Si si že sam odgovoril, ne potrebuješ nas za potrditev da delaš prav.. Ker mi ne vemo, ti tudi ne.. Povem ti samo lahko to, da pridejo odrekanja in konstantna spreminjanja, Oz omejitve (kar pa vidim da ni zate – ti si bolj svoboda duša, ne pa doma v hiši)
Lej na koncu bom rekel kar na začetku izbira je tvoja (sodil/očital si boš sam, tako ali drugače) .
Je pa še to, sedaj so na voljo dobra zdravila (žena od Magnifika je primer pred dobrimi zdravili – sedaj je tega manj (odvisno od vrste MS itd. itd. itd. ) tako da tako agresivnih potekov bolezni ni več in so bolj redke…
Srečno obema 🙂
💔
Zelo realn zapis
Jaz te popolnoma razumem, da si je zelo težko predstavljati skupno življenje z osebo, ki ima tako bolezen. Sama osebno temu ne bi bila kos in tudi, če bi sama zbolela, ne bi pričakovala od partnerja, da se bo vsemu odrekel samo zaradi mene. Če bi si to res sam želel, ok, njegova izbira. Ne bi pa želela, da ostane z mano samo zaradi usmiljenja in strahu kaj bodo rekli drugi.
Skrbim za osebo z MS, res je težko in biti partner takemu človeku je daleč od rožnatega, zato mi je zelo zanimivo, kako lahko tako kritizirate avtorja. Ljubezen pa ni brezpogojna, to je samo mit. Če bi bila brezpogojna, potem bi pristali na vse kar bi partner delal/želel? Tudi, če bi bil nasilen do vas?
Vsak ima pravico do tega, da si sam izbere kakšno življenje si želi živeti. Če imaš aktiven življenjski stil in si to želiš delati s partnerjem, na tak način vidiš svojo prihodnost in si je želiš, potem pa se vse tako drastično spremeni, da si cel čas samo slabe volje in napet in mogoče celo kriviš partnerja zaradi njegove bolezni, da zaradi njega ne moreš početi stvari, ki bi si jih želel, res mislite, da je to lahko kvaliteten odnos? Ker taki občutki so normalni, kot jih doživlja avtor teme, samo ljudje radi kažejo s prstom na druge, ne znajo se pa postaviti v kožo druge osebe.
Seveda je pa tudi veliko odvisno od tega katere vrste MS ima. Razlika je med progresivno ali pa remitentno. Imaš pa tudi primere, ko doživijo en zagon v življenju, takrat so lahko na postelji, potem se pa vse popravi in so ok. Načeloma je lahko punca še dolgo zdrava in ok, je pa vseeno normalno, da se pojavi strah pred tem kaj bo in kako bo.
Pozdravljen, prebrala sem tvojo izpoved. Odločitev je v tvojih rokah, lahko ti samo povem, da imam tudi jaz multiplo sklerozo, imam pa tudi krasno hcerko ki bo kmalu dopolnila 14 let. Glede na situacijo okoli sebe bi ti samo rada povedala, da se hci razvija v lepo, zdravo žensko. Povedali so mi, da bolezen ni prenosljiva na potomce ampak jo imajo pogosto bljižnji, kot so npr. Bratje, sestre, tete… Hkrati ti želim povedati, da je bolezen pri vsakem človeku drugacna, pri meni je stabiln oz. Celo izboljšalo se je v vseh teh letih. Samo sprejeti jo je treba za spremljevalko. Sem veliko bolj vesela kot ljudje ki jih poznam v svojem okolju in službi. Samo poslušati je treba kaj telo rabi. Vso sreco ti želim samemu ali v dvoje….
soft, 15.12.2021 ob 22:47
narcissist, 15.12.2021 ob 22:37
George413, 15.12.2021 ob 21:21
Punca s katero sva se ravno dobro skupaj vselila, je po nekajmesečnih težavah z zdravjem, končno dobila diagnozo. Multipla skleroza! Ravno sva se lepo ustalila in začela razmišljati o zanositvi. Oba je bolezen ujela nepripravljena, čeprav ima enako bolezen tudi puncina teta. Za bolezen je tudi do 50% večja možnost, če jo ima nekdo v družini. Zdravnica ji je svetovala, da v tej fazi bolezni ni priporočljivo, da zanosi. Mene pa ni strah samo tega, da bi ona zanosila pač pa tudi, da bi isto bolezen dobil otrok.
Ker si želim svoje družine, razmišljam, da bi jo zapustil. Spremeniti bi verjetno moral tudi svoj življenjski stil. Sem športnik in popotnik, ne prestavljam si, da bi bil zaradi punce privezan na dom, to ni življenje zame. Ne bi pa rad izpadel vase zagledani egoist. Hudo mi je zanjo ampak ne vem, če zmorem tako spremeniti svoje življenje zaradi ženske, za katero vem da bo njeno zdravstveno stanje slabšalo, da najina prihodnost ne bo rožnata. Zame je to velika žrtev.
V vsakem primeru bom jaz ta grdi. Če ostanem zaradi sočutja in občutka dolžnosti z njo, se bo ona tega zavedala, če grem pa bo izpadlo kot da sem jo pustil na cedilu, ko so se pojavili problemi.
Ne poslušaj teh papkov tle gor, eno je pisati tu gor, drugo je reala. Bodi egoist in realist, ter jo zapusti. Ljudje smo pač izjemno egoistična bitja. Ti si boš že našel novo in zdravo, s katero si bosta ustvarila družino. Ona pa bo tudi že. Resnica je pač kruta.
Pa, da ne bi šel delat otrok z njo, to je zločin, ker bosta rodila bolne otroke.
Močnejši prevladamo. Žal je tako.
Humanost v vsej svoji lepoti. Bog me obvaruj takih ljudi
Kar pustil bi jo????, Kaj pa če bi imel ti te težave???? Egoizem na /2….. Ja otrok po vsej verjetnosti podeduje, ali naslednji rod, tako kot je ona podedovala. Kaj boš pa ti podedoval, pa mogoče še ne veš?????
soft se strinjam s teboj, beži od njih.
ja, tista druga stran se mora odločiti za ostati res na podlagi srca in ne zato, ker se to pričakuje od njega, ker je tako prav itd.. ker če ostane iz napačnih razlogov je to bolnemu v breme in mu še dodatno poslabša bolezen!
Živeti z nekom v cimerstvu in ne v partnerstvu pa je smrt za dušo tistega, ki si želi partnerstvo, zato tudi mnogi bolni od sebe spustijo zdravega, ki ni s srcem pri stvari… mir v srcu je navsezadnje veliko več vreden kot življenje v dvoje, ki to pravzaprav ni.. res pa nekateri bolni tudi manipulirajo zdravega in pihajo na njihovo vest češ kako moreš.. lajf pač ni ravna črta, so ovinki, brezna, gore.. in vsak ima dolžnost hodit po njej po svojem srcu in ne prisili..