Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Ne vem,kaj se dogaja z mano

Ne vem,kaj se dogaja z mano

Sem stara 33 let,ljudje govorijo,da sem atraktivna zenska,inteligentna,okay.Jaz se sploh ne pocutim taksno,opazam,da sem vse bolj nezadovljna,zafrustrirana.Sprasujem se,ce ima to kaj veze z leti,prej sem bila vedno veselo dekle.
Nimam nekaksne dobre veze,ki bi me osrecevala,zakaj me daje taksna panika,da bom ostala sama.Moj problem je,vse bolj odrivam moske,ki so mogoce dobri po karakterju,ampak njih nocem.Sprasujem se,zakaj vecinoma odreagiram na moske ali so mi vsec,ko je v naperej jasno,da z taksnim moskim ne morem biti srecna,vsaj tako ne,kot bi jaz rada.

Nekaj z mano ni v redu,zakaj reagiram na machote,ki me v preteteklosti niso osrecili,kvecjemu niso bili iskreni do mene,skoki cez plot.Jaz si osebno zelim partnerja,ki bi me razumel,bil pozoren do mene.Zakaj sem tako hladna do moskih,ki mogoce mislijo dobro z mano,pri meni pa se nic ne gane.Bolj je moski pozoren do mene,vse bolj mi gre na zivce.Telesno privlacnost ali medsebojno kemijo obcutim vedno pri moskih,pri katerih ne bi smela,ce nocem bit nesrecna.Imela sem fanta,ki me je imel zelo rad,bil pozoren,na zacetku sem bila povsem srecna.Za paar mesecev,mi je ta clovek postal enostavno prevec,njegova pozornost,skrb zame,zelel si je dosti casa prebit z mano.V meni je zacela kuhat jeza,postajala sem vse bolj jezna nanj,ceprav mi ni nic slabega naredil.Nisem se ga mogla vec dotaknit,tako,da sem koncala vezo.
Za tem sem imela vezo z moskim,ki ni bil tako ljubezniv,ki me je dostikrat pustil na cedilu.Za njega sem sla v borbo,vse bi naredila zanj,seveda nisem uspela.
Vedno je ostajal nekaksen boj,se borit,ampak zakaj mi je ta pot ljubsa,pot z kameni obsuta,kot pot,clovek,ki se zanj ne rabim borit.
Moja psiha ni normalna,zelim si eno,privlaci pa me drugo.Kaj naj naredim,da me bodo privlacili moski,ki mi spostujejo taksno kot sem,kot pa moski,ki me ne ljubijo in se borim za malo ljubezni.Nocem,vec tako zivet,zelim si ljubecega dobrega moskega,ki bi me privlacil.
Vem,da lezi na meni,kako naj sama sebe obrnem v drugo stran poti,vezi,ki me bo osrecila.Vcasih je ta pregovor cisto prav,lepa dekleta ljubijo barabe?Jaz nocem vec,kaj naj naredim,da me ne bodo taksni moski vec privlacli,bilo v katerem smislu,od zivljenja pricakujem vec,kot samo to?Prosim za nasvet,hvala

Si na napačnem forumu, oglasi se na forumu Ženski čvek, Življenje, ah to življenje, Starejši so modrejši…..tam je veliko ljudi, ki ti bodo sigurno znali povedat kaj pametnega. Ta forum je nekak bolj namenjen raznim problemom, vprašanjem glede celotnega med.over.net-a.
Jaz bi ti tudi tukaj z veseljem kaj odgovorila, samo dejansko nimam nobene take izkušnje in zato tudi nobene ideje….
Lep pozdrav.

Pravijo, da po tridesetem resnično lahko pride do osebne krize, ki pa je pač povezana z osebnim razvojem. Nič skrbeti, veliko brati, pozitivno misliti, pa malo sprehodov ali športa, pa klepet s prijateljico, ki ji zaupate, pa malo prebiranja med.over.net-ovih strani :-)))), pa bo bolje.
Zagotovo niste osamljeni v svoji težavi. Mislim, da je velik del človeštva na taki stopnji. So tudi popolnoma otopeli. Vendar pa jih velika večina to niti ne prepozna pri sebi kot problem, ker so preveč notri.
Verjameti, da vam gre dobro, ker se tega vsaj zavedate. Zdaj je potrebno samo še treba korati v pravo smer. Katera pa je prava? Tista, v katero vas vodi srce. Zagotovo.

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Jaz sem imela isto krizo. Edini, ki so em privlačili, so bili mačoti. kosem dala to čez, dobro premislila, izprašila svojo vest, prteklost, želje, pričakovanja, cilje, odnose s prijatelji, straši, bivšimi partnerji, si poiskala strokovno pomoč itd. itd. lahko rečem, da sem pretiravala, bila nekaj časa celo promiskuitetna…. Sem našla človeka, ki mi odgovarja v vseh pogledih in sem z njim srečna. Res pa je, da ganisem iskala, samo vedela sem, kajje glavno kar hočem. napakice moraš vzet zraven. Tisto, zakaj moraš trpet, da se ti zdi da si vredna ljubezni zna imeti vzrok v dojemanju ljubezni, ki so ti ga vcepili starši. Stalnos e borit za ljubezen… kako mi je to nekako znano. Vreden si ljubezni ne glede na to, ali narediš kaj prav ali ne. Naša podzavest pa s odziva na besede staršev, ki so še kako zakoreninjene v nas. velikokrat starši pogojujejo ljubezen z ustreznim odnosom do njih samih, z uspehom v šoli itd. (rad te imam, ker si danes prinesel domov petko…. absurd, ni tako). V glavnem… prerešetaj svoje spomine, včasih pomaga. zanimaj se, kako določene besedne povezave vplivajo na odos do drugih, sebe, okolja, samospoštovanja itd…. kar se da prebrat na to temo preberi…. Kmalu bodo vidni rezultati. ob vsem te pa šport zelo pomaga.

New Report

Close