Ne vera v Jezusa Kristusa ob mojih izkušnjah kaže, da se pri ljudeh dogaja zaradi tega, ker so se cerkvene inštitucije in ljudje, ki so po njihovih besedah v njegovem imenu delovali, mnogi izkazali za gnusobo ne pa, kot vrednega širjenja njegovih besed.

Če je Jezus Kristus širil Božjo besedo z jezikom in dobrimi deli ter celo čudeži pa so mnogi širili nauke zapisane v Svetem Pismu, z mečem in silo.

Že res, da naj bi jezik bil tudi prispodoba za meč pa vendar ni vsak meč enak drugemu meču.

Inštitucije, ki so se izkazale za vse kaj drugega, kot pa ponižne so tako povzročile, da so ljudje še bolj dvomili v besede, ki naj bi bile Božje besede in ki bi nasploh ljudem prinašale vest o Božji prisotnosti.

Le kako boš verjel v ponižnost, če pa se tisti, ki širi besedo šopiri in povzdiguje nad vse? Le kako boš verjel v skromnost, če pa tisti, ki o njej govori je vse drugega, kot pa skromen? Le kako boš verjel v ljubezen njegovo, če pa tisti, ki govori o njej je vse drugega, kot ljubezen?

Resnica je, da še vedno lahko vendar pa se moraš pri tem zanašati na lastno ljubezen, lastno ponižnost in lastno skormnost. Kajti ti si tisti, ki to lahko stori ali pa ne.

Kako vidim Jezusa Kristusa?

Jezusa Kristusa vidim, kot človeka od Boga in utelešenje samega Boga, da nam, kot primer budnosti človeške duše kaže na to, kdo smo in kaj bi naj bili. Kaže se mi, kot Oče, ki mi govori, kaj je prav in kaj ni. Ko ga ne poslušam slabo vest imam. Ko ga uslišim pa vest mi zapoje.

Vendar se mi, kot nekomu, ki vsega ne ve, vedno prikrade misel, kaj pa če ni res in sem bedak, ki si domišlja. Dvomim tudi v imena tako njegovega, kot Božjega, ki naj bi nambilo razkrito. Dvomim zato, ker se zdi, da je preveč manipulacije na svetu, da bi resnico o tem in podatke zlahka izločil. Če sem pri imenih in nekaterih podatkih o teh imenih v dvomih pa nisem v dvomih pri resnici, ki jo vem. Tako sta pri meni dvomljiva vera ob enem pa veda, ki je zasidrana tako globoko, kot je nekaj zasidrano in temelječe lahko.

To pomeni, da tudi, če bi vse o Božji prisotnosti laž bilo meni moja veda in ne vera pove, da še kako je resnica prisotna in pomembna za vse nas. In ta veda, ta veda mi daje zaupanje v to, da moje življenje v poštenem smislu enačim z njo. Če ona ni vredna tudi moje življenje ni. Če pa ona je pa je tudi moje življenje.

Kot živ se vprašam ali sem živ. Živost mi pove in odgovori, da živ si. Torej živim, res sem, zares obstajam. Kdo torej sem?

Sem tisti, ki je, tisti, ki obstaja. Eden in edini jaz. Razumem v svojem jazu, da mnogo je teh, ki so v sebi jaz in da tudi oni so jaz.

To pa mi pove, da jaz je prisoten v vsakem izmed nas. To sem JAZ.

Ja darči. Pričat. Šehadetit ja.

Ampak moras z delom pričat. Ne samo jezikom… eno govort drugo delat.

Kaj pol… a se treba obrezat?

Kratko mi odgovori… ne mi zacet z nekimi neumnostmi… raje reci ne vem… prosim ne filozofiraj in ne bodi nem. Ves dobro kaj te sprasujem.

Ja ampak se ne boš😂

A je tezko povedat?

Kaj te u zadrego spravlja… eno govoris drugo delas…

Ce mas kot zadrego… ti moras to glede Boga met… ne glede ljudi… vidis bed ti je kako bodo ljudje to videli… kako bo sele Bog. Na to se oziri. Pa se ne.

Okej, ti sedaj novo religijo delaš.

In pol nam govoriš da smo indoktrirane ovce haha.

Ko ti me gledaš iz sebe si jaz. Ko jaz te gledam iz sebe sem pa jaz. Tako ti jaz in jaz jaz sva jaz.

Če se vprašam bi ti hudega storil. Le kako naj bi ti hudega namerno storil, če si pa jaz?

Kaj pa bi jaz tebi jaz storil? Storil bi ti dobro, zato, da bi jaz prejel dobro in ne slabo.

Temu bi lahko dejali sebičnost, saj gledam na jaz ali bolj točno svoj jaz. Moj jaz.

Res je moj jaz moj jaz tvoj jaz pa tvoj jaz vednar v obeh primerih je ta jaz v bistvu moj jaz. Zato, ker tvoj jaz je tvoj jaz, moj jaz pa moj jaz, tako tvoj, kot moj pa je moj jaz. Čigav je, je le odvisno pri kom je jaz.

Ti mene iz sebe gledaš, jaz pa tebe iz sebe gledam. Sebi je jaz k meni. Tako, kot je k tebi jaz tebi.

Ta jaz je duša, ki živi utelešena v vsakem izmed nas.

Torej tisti, ki ve in pozna ta jaz in tuj ter lastne jaz, da je jaz ima lahko izredno dober občutek, smisel za razumevanje sočloveka. Ta sposobnost se veča s tem, ko se povečuje jaz. Kar pomeni, da se tvoja duša zaveda lastne prisotnosti v večji meri. Ko se duša ne zaveda v večji meri jaza pa je njen jaz sebičnejši in ne le sebičen. Takrat jaz vidi in opaža le lasten jaz in sprejema le lasten jaz. Temu rečemo tudi egoizem. Ni več jaz ampak je egoist, ki živi. Ta le sebe vidi, kot vredno drugega pa ne. To je zato, ker ne prepozna, da je drug jaz , jaz in njegov jaz jaz.

Tako je pripravljen škodovati drugim, saj on nima predstave, da so drugi jaz ampaj je le on edini jaz. Zato se drugi njega ne tičejo in mu niso pomembni.

To nam pove, da za sopodporo med ljudmi in sožitje, soživljenje je pomembno, da se človekova duša zave lastne sebe in tako svojega jaza in da ta jaz res je edini jaz ni pa edina duša, ki je utelešena in je jaz.

Bozomon ne palamudi ali drugače, ne bluzi.

Zbudi se. Ker če bi samo branje knjige te storilo pametnega, bi neumnih skoraj ne bilo na svetu. Saj so redki živi, ki niso vsaj ene knjige prebirali.

Povem naprej:

Jezus Kristus naj bi bil jaz.

Ne pravim to, da sem jaz Jezus Kristus ampak, da je Jezus Kristus imel in bil jaz. V enakem smislu, kot je zapisano v prejšnjem komentarju. Tako vidim Jezusa Kristusa.

On je Jaz. Torej on je ta, ki je. Začetek in konec. Alfa in Omega.

Kdor razume to, božja mast in milost z njim bodita in hodita.

Če tebe, ki bereš vprašam kdo si? Si jaz?

Kaj ti pravi jaz? Si jaz?

Ko boš razumel jaz potem takrat sva ti in jaz, jaz ter Jezus Kristus je s teboj in menoj.

Trojica.

Preveč denominacij že imamo in prav vse so laž, vključno s to tvojo, ki jo sedaj formiraš.

Nimaš jaza? Le kdo je napisal, kar nisem napisal?

Hej, hej, hej! Sveti duh in človeški duh sta ločeni entiteti.

Torej – on ni ti, on je ta ki je, on je začetek in konec, alfa in omega, on je bog. Ti nisi.