Sem čudna ali sebična? Vsi starši planirajo, da bodo odrasli otroci naredili stanovanje v mansardi v njihovi hiši. . Jaz pa tega ne želim, niti mož ne. Dali jim bomo ali gradbene  parcele za graditi ali pa jim kupili stanovanje v Ljubljani. Ne želim pa biti vpeta v njihov način življenja, jaz tako delam, oni drugače, tamlada bi spet hotela svoj red, pa bi bila trenja. Dovolj trenj sem imela v življenju, v pokoju želim imeti mir. Lahko pripeljejo občasno vnuke, stalna varuška pa ne bom. Moja hiša moja pravila. Naj grejo na svoje in si postavijo svoj način življenja. Ne rabiva z možem  niti pomoči na stara leta, takrat bova plačala DSO , ne pričakujeva da naju bodo otroci rihtali.takrat bodo še vsi v sluzbah.  Prodali bomo hišo ko ne bomo več zmogli vsa dela. Pa gremo v stanovanje. Kaj mislite vi?

Jaz mislim, da boš končala sam in osamljena, in se čudila, zakaj te nihče ne obišče, ma kaj obišče, tud pokliče ne…

saj mansardarji tega ne počnejo, ker je to tako fajn, ampak ker vidijo v tem edino opcijo rešitve svojega stanovanjskega problema. Večina bi gotovo raje zastonj stanovanje od staršev v LJubljani ali gradbeno parcelo. Si bogata, sicer pa čisto normalna.

prav imaš

stari in mladi ne grejo skupaj.

če mate tolk denarja, da vsem otrokom lahko kupite stanovanja po ljubljani (množina), pomeni, da imate standard kar visok, kar tudi pomeni, da dvomim, da ti otroci sploh mislijo o tem, da bi se stiskali v dvosobnem stanovanju v mansardi z istim vhodom, kot starši…. pri taki bogatiji doma. LOL

kar pomeni, da je na daleč vidno, da nekdo sanja mokre sanje.

Glede na to, da jim bosta pomagala z zemljo, so lahko mladi srečni. Upam, da bodo znali to ceniti.
Na žalost je situacija taka, da se danes zelo težko osamosvojijo brez pomoči staršev.

Ravno obratno, čisto pravilni pogled ima, stari in mladi morajo iti vsak po svoje, ne da so privezani s popkovino na dom. Poznam par ljudi ki imajo finance, lahko bi si vkupili stanovanje, ampak vztrajajo da naredijo v mansardi, izgovori so bizarni, da bo potem hiša njihova , ali ker bodo starši pomagali čuvati otroke. Vsem je pa skupen imenovalec, ne toliko  denar ampak udobje doma.

No tudi pri nas ni bilo nikoli v načrtu, da jaz ali pa brat ostaneva doma. Tudi misda z možem nisva planirala hiše tako, da bi se kdo od otrok naselil v mansardo ali kam drugam. Kaj pa bo življenje prineslo bomo pa videli.

Jaz sicer tega, da otroci živijo v hiši s staršem ne gledam kot negativno. Mislim, da je veliko lahko dobrega v tem. Samo obe strani morata bili zreli. Tako si medsebojno lahko pomagajo a morajo pustiti, da vsak živi po svoje.

Razmišljam podobno, pa čeprav smo se z možem in otrokoma preselili k mojim staršem. Ja, resno smo se. Iz stanovanja smo se preselili k staršem, ker ni šlo drugače. Sama sta ostala v hiši, ki je ne moreta vzdrževati, čeprav ne gre za graščino, pač pa za običajno dvoetažno hišo z dvema stanovanjema (90 in 70 kvm + garaža s kletjo). Nikakor prodat, seveda. O tem nista hotela niti slišat.

Stanovanje sva oddala (čisto legalno, by the way). V hiši plačujemo 2/3 stroškov, ker imamo večje stanovanje + vzdrževalna in obnovitvena dela so na naju. Ker sta starša ostarela, se po najboljših močeh trudimo tudi pri pomoči oz oskrbi, zaenkrat še gre (trgovina, čiščenje, peljati k zdravniku, etc). Stanovanje, ki ga sedaj oddajamo, bo od enega od otrok. Pred kratkim sva kupila še eno stanovanje. Sedaj je še delno za prenoviti in ga bova potem spet oddala. Otroka bosta predvidoma čez 10 let imela vsak svoje stanovanje, tak je načrt. Gre za dve stanovanji cca 70 kvm.

Midva bova ostala v hiši mojih staršev. Tako je dogovorjeno in razen tekočih stroškov, ki si jih delimo, vlagava v vzdrževanje in obnovo izključno midva z možem. Sestra je svoj delež že dobila. Tako smo se vsi vpleteni dogovorili, tako sta predlagala starša.

Naj rečem še, da mi prehod nazaj k staršem ni bil enostaven in da to ni bila moja prva izbira, zato sva z možem tudi sprva šla na svoje, pa se ni izšlo zaradi njih, njune navezanosti na “ustvarjeno”, žal pa tudi leto za leto njunim slabšim finančnim položajem.

Tudi jaz ne želim živeti z otroci, vsak ima svoj način življenja in zakaj bi prihajajo do trenj, če ni treba. Naj si ustvarijo dom na svojem, kot odrasle osebe

Pri enih je to prav navada, da so vsi na kupu, v naši ulici  imajo hišo 200 m in notri živijo že 3 generacije, jaz ne vem kako to razmišljajo. Pa je denar, oddajajo v Ljubljani, imajo stanovanja, in Majo gradbene parcele,  ampak to so vsi na kupu doma, kot da ne vidijo nič drugega . Nihče si hiše ne zgradi,.ampak si en stik malo prebelijo, pa kar živijo v takem, pa imajo gradbene  parcele. S prihranki pa raje kupijo stanovanje v Ljubljani za oddajo. Ne razumem , jaz bi zadnji cent dala za to da bi bila na svojem in imela lepo

Avtor ima popolnoma prav. Sama bi naredila podobno. Tisti, ki se zgražate in mislite, da vas bodo otroci pustili osamljene ste res bedaki. Že večkrat videno koliko nesoglasij je v bajti, kjer so mladi in stari skupaj.

V večini primerov bi otroci raje živeli na svojem.

vsi ki komentirate, zakaj bi v familiji, kjer imajo očitno pol milijona evrov viška, otroci sploh hoteli v mansardo?

Pa samo hvaljenje koliko imajo, ma daj no mir. Bodi tiho in naredi kakor misliš , da je prav.

Brezveze.

Prav imaš. Razmišljam enako. Ne poznam niti ene razširjene družine, ki bi bila srečna pod isto streho.

Mi2 sva zmenjena, da ko se bosta otroka osamosvajala, prodamo hišo, mi2 kupiva manjše stanovanje, preostanek si razdelita za start. Za polog bo več kot dovolj.

Dali jim bomo ali gradbene  parcele za graditi ali pa jim kupili stanovanje v Ljubljani.

Škoda da kaj sploh pišeš.

Se strinjam.lp

Tudi jaz isto razmišljam , ni šans da bi živela z otroci , pa njihovimi partnerji , vsak ima svoj način življenja. Imamo isto zazidljivo parcelo , lahko gradijo ali pa jim pomagamo pri nakupu stanovanja , ni šans pa da bi šli otroci v našo hišo v en štuk.

Ja, saj je normalno na 100 km, če imate parcele in denar.Kaj pa , če vsega tega ne bi bilo? In  jih še vedno ne bi marali pod svojo streho?

Se popolnoma strinjam z vami in vas podpiram.

Odrasli otroci naj gredo na svoje. Tudi naši starši so morali iti in vsi predniki pred njimi.In takrat ni bilo možnosti za noben kredit, niti jim nihče ni nič dal. So delali po cele dneve in garali sami, da so si zgradili hišo ali kupili stanovanje. Niso si privoščili prav ničesar, ne dopusta, ne kina, ne novega avta, jedli repo, kolerabo pa krompir…..Danes pa se večina mladih preserava in bi vse imeli, pa še vse to na račun staršev.Podlo. Žal jih je veliko takih pijavk, ki so popolnoma brez osnovne morale in ljubezni ter spoštovanja do lastnih staršev. Pobvrhu vsega izkoriščanja pa še nonstop pametujejo in si ne dovolijo nobeneg nasveta s strani staršev. No, če so tako pametni pa naj si še štalco sami prigarajo in zaslužijo.

Kot so že omenili, pa očitno ne znate par možganskih celic skup sestavit, mladi se ne odločajo za mansarde, ker bi jim bilo super krasno živeti s tastarimi, ampak ker NIMAJO DRUGE OPCIJE. Vse ostalo je predrago.

Ti avtorica imaš torej namišljen problem oz. provociraš brez veze. Če imajo tvoji mulci možnost nekje drugje priti do stanovanja, mansarda itak ni opcija.

Mansarda  ali pa en štuk samo v primeru da si gradim svoj dom/hišo  drugje in da ne grem v najem, koristim to stanovanje pri starših. Samo v tem primeru vidim upravičenost. Poznam pa kar dosti parov, ki so si malo prebarvali, par Knauf sten, nove ploščice in to je to. Pa so imeli denar, dobre plače, ampak so raje zapravljali za luksuz, zase. Tega je vedno več, komot mladine.