Moja kolegica je morala pri tastu in tašči urediti mansardo, ker njen dečko , edinček, ni hotel od doma. Strošek dviga strehe, izdelave stopnišča, preureditve zgornjih prostorov  jih je takrat prišlo toliko, kot bi stala ena manjša samostojna hiša stara 20 let. Živijo v Prekmurju. Ampak on ni hotel od doma, pa je z njo manipuliral, da bodo potem starši dali nekomu drugemu hišo. Ja komu, če je edinec. In imajo hude težave, ona se je že vmes odselila, ker se tašča non stop vtikuje, brska, vstopa v njihovo stanovanje, ko si v službi, prideš na obisk in te pozdravi pri vratih tašča.

Mladi in stari se lahko odlično razumejo, a to je težje, če so v isti hiši. Gre za različne navade, stil življenja, poglede. In kot vem, je večina mladih rajši na svojem kot pri starših.

Stari in mladi morajo zaradi dobrih odnosov živet toliko narazen, da se ne morejo obiskati v copatih.
Z avtorico se v celoti strinjam.
Mi doma smo vsak na svojem, pa naša starša nista nikoli sama. Najraje vidita, da pridemo mi k njima in z veseljem gremo. Vedno sta nam pomagala kolikor sta lahko, noben od nas pa ni od njiju nič pričakoval.

Sicer pa vsak po svoje. Zase vem, da kljub temu, da imam svoje in moževe starše zelo rada, z njimi ne bi mogla živet.

Lahko je filozofirati, če imaš veliko denarja. Lahko je postavljati pravila, če ima tudi tvoja mlada družina dober zaslužek. Ni pa enostavno, če imajo vsi samo toliko, da pridejo čez mesec. Potem bi, po mojem, drugače razmišljala in bi jim pustila tudi v mansardo.

Bravo! Končno nekdo, ko vidi stvar kot je.

Razen kakšnih bogatunov, ni bilo NIKOMUR enostavno iti na svoje. Vsak se je moral nečemu odreči, pošteno garati in živeti za svoj cilj svojega doma. Kakšno generacijo nazaj je bilo še to samoumnevno, sedaj pa linčate starše kako so kruti do svojih otrok, da se kot odrasli naj temu primerno obnašajo.

Če imajo 300 ali 500 € za lizing za hud avto, poletne in zimske oddihe, koncerte, kino, nohte, kavice v kafičih in hrano na dostavo ali v restavracijah, bojo pa porkaduš imeli tudi za svojo bajto ali stanovanje.

Lahko se nekaj let stiskajo v garsonjerah, šparajo, se ne preseravajo vsako sezono z novo povsem garderobo, dopust odmislijo (razen kakšnih enodnevnih izletov), pa se bo tudi našparalo za polog. Če starši še kaj lahko prispevajo, je to samo bonus.

Avtorica, povsem prav imaš! Pri nas je bilo od otroštva povsem jasno, da nobeden ne bo v mansardi. Starši so zelo malo finančno prispevali, veliko pa z drugo pomočjo in sedaj sva z bratom vsak na svojem. Najboljše kar bi se lahko zgodilo. Stari in mladi niso za skupaj, vsak ima svoj ritem življenja in se dejansko sedaj ko ne živimo več skupaj bistveno boljše razumemo.

Ko sva se z možem spoznala, sva imela idealno priliko da greva k mojim staršem v en štuk, brat je gor živel, se ravno odselil ker si je zgradil hišo. Idealno da se sparkiram na narejeno, prenovljeno 120 m veliko stanovanje, nič ne vložimo, že vse obnovljeno, si kupimo dva mercedesa in potujeta in uživava. Pa sva ubrala drugo pot. Kupila parcelo, zgradila hišo. Imela sva kar nekaj prihrankov, dobre plače, ni bilo še otrok,  varčevala sva tako da sva celo plačo dala na stran in živela vsak pri sebi doma, ter gradila. Hiša je bila dokončana v dveh letih, praktično brez kreditov. In kaj sem poslušala? Kako si neumna, mar bi bila doma pri starših? In to so mi govorili ljudje, ki so se ločili zaradi sobivanja s taščo. Sama hinavščina.

Imate prav,moji starsi so isti in jim nic ne zamerim,ceprav sem do vsega sama prisla ker niso pri zmoznosti,pocuvajo kadar je treba seveda kadar zelijo in to je ok

Isto kot vi da mladi in stari redkokje pasejo skupaj sama sem sicer zivela 35 let skupaj z tasco nikoli ni bilo problemov en na drugega smo se ozirali zdaj pa imam v taistem stanovanju pod seboj tuje ljudi ni kaj da ni cele noci pijancujejo in se derejo non stop nekaj vrtajo tolcejo za ponoret na trenutke

Kaj pa je narobe s tabo? In z drugimi, ki mislite isto?

VSAK NORMALEN MLAD ČLOVEK BI BIL PRESREČEN, ČE BI IMEL MAMO KOT JE AVTORICA, KI BI MU BILA PRIPRAVLJENA KUPITI STANOVANJE V LJUBLJANI IN PODPIRALA NJEGOVO SVOBODO IN AVTONOMIJO!!!!

Pa še otroke je kdaj pripravljena čuvati.

Sliši se kot sanjska mama.

Eni se ne morejo odcepiti od doma, že po 3 generacije v hiši. Denar je, imajo tudi zazidljive parcele, pa že vnuk dela prizidek k hiši. V mansardi so tamladi, v srednjem štuku tastari, vnuk pa v pritlicju +prizidek . Kot da ni ambicije, pa imajo denar, oddajajo 2 stanovanji v Ljubljani, velika kmetija, tudi zazidljiva parcela ob hiši.

pa sami naj si kupijo ane.. da se ne bodo s tujim hvalili, kot je na monu navada-podedujejo oz starši kupijo in potem se hvalijo, da je njihovo, drugemu pa očitajo, ker si ni kupil fleta.. ma jok a sami so si ga?

Pol si pa predstavljaj, da takšne kurbe od ljudi, ki jim je bilo vse k riti prinešeno, pljuvajo čez socialkarje in tiste, ki živijo v mama hotelu.

Odgovor na objavo uporabnika 
Anonimno 8369,

05.12.2022. ob 19:37

Odrasli otroci naj gredo na svoje. Tudi naši starši so morali iti in vsi predniki pred njimi.In takrat ni bilo možnosti za noben kredit, niti jim nihče ni nič dal. So delali po cele dneve in garali sami, da so si zgradili hišo ali kupili stanovanje. Niso si privoščili prav ničesar, ne dopusta, ne kina, ne novega avta, jedli repo, kolerabo pa krompir…..Danes pa se večina mladih preserava in bi vse imeli, pa še vse to na račun staršev.Podlo. Žal jih je veliko takih pijavk, ki so popolnoma brez osnovne morale in ljubezni ter spoštovanja do lastnih staršev. Pobvrhu vsega izkoriščanja pa še nonstop pametujejo in si ne dovolijo nobeneg nasveta s strani staršev. No, če so tako pametni pa naj si še štalco sami prigarajo in zaslužijo.

……………………………

…………………………..

Ne posplošujmo, nekaterim mladim je danes mnogo težje kot njihovim staršem, ki soi v Jugoslaviji dobili plačana stanovanja, plačan dopust, plačanega zdravnika in še mnogo drugih stvari. Pa upoštevaj še tiste, ki so zastonj po Jazbinškovem zakonu dobili stanovanja.

Ko pa tak človek kot zgoraj opisujem, pljuva čez socialkarje in tiste, ki živijo v mama hotelu je kurba, kateri je bilo vse k riti prinešeno.

Kak komu. Vi imate to moznost, da jim kupite stanovanje, vecina starsev si tega ne more privosciti.
vi ne zelite otrok in vnukov pod isto streho, nekateri starsi so pa veseli, da imajo podmladek tako blizu.
enim financno znese, da si lahko zgradijo nov dom, drugim pa znese da si preuredijo mansardo.

vam tak odgovarja in tako pac bo, jaz ne razumem zakaj se sploh sekirate glede tega. Jaz bi bila presrecna, ce bi mi starsi lahko kaj pomagali pri gradnji, vse kar mam je brez pomoci.

Praviš takole:
 Dali jim bomo ali gradbene  parcele za graditi ali pa jim kupili stanovanje v Ljubljani.

Jaz ti rečem samo, blagor vam, da lahko tako pomagate.

Dovolj žalostno, da tako slabo vzgojili otroke, oz. da tako razmisljajo, da bi jih moral prisiliti, da sobivajo s tabo.

Pa sej mam tudi sam take starše. Zmenit se je treba dokler si se pri pameti. Ampak v Sloveniji je ta starcevska trma tolk bolna ,da je joj.

To da dva ne vesta zakaj sta poročena in vztrajata v preveliki hiši je njun osebni problem. Oče je bil čustveno navezan na svojo mater, tak zakon , kjer žena ne dobi tiste ljubezni od partnerja nikoli ni prida. Ženska potem postane zagrenjeni, hoče nase prikleniti sina ter odgnati “tamlado”.

Seveda je treba kasneje staršem v življenju pomagati, vzeti k sebi dati v dom ali karkoli ampak temelj je pogovor. Jaz svojimi ne vem kaj bom. Vse življenje se borijo proti temu,da bi bil samostojen in neodvisen od njih. Ker jih je strah.

Moja dva sta v zlatih 50, otroci smo šli počasi po svoje, le še brat je doma, a je jasno dal vedeti,da ne bo ostal doma, ker prvo se vtikata v vsakogar, drugo pa se ne znata obnašat, vpijeta in se med seboj sta skregana. Moje otroštvo je bilo mešanica poslušanja njunega kreganje ter enako motenih starih staršev.

Tako kot meni mu je kristalno jasno,da normalno dekle ne bo hotelo sobivati z takimi tezaki, ki imajo razmišljanje iz 19 stoletja. Ne živimo več od kmetovanja, in ateji je odločajo več kdo se bo s kom zenil, predvsem pa ljudje danes hodijo v službe.

A vseeno sta se na silo spravila rihtat 400m2 hišo, finančno podporo sta dala minimalno samo sestri, kljub temu ,da sta hišo podedovala in živela 30 let v mansardi, in bi se morala veljati v denarju. Pa še ne ker je treba imet 50k avto, zato da se bahas in jamrat čez “drage ” serviserje.

Sedaj prideš na obisk, kjer jamrata kakšni so stroški obnove prevelike bajte, ki je ne rabita.

Ne zanimajo ju otroci ne vnuki le njuna rit, sosedove roze spomeniki na britofu.

Ampak bosta trmarila in izsiljevala se naprej s tem kako sta “uboga”.

Ko sem se selil od doma mi je foter očital, da kdaj se bo pa revček on razvijal… pa vse je podedoval.

Jst pa nabiram polog in gruntam a bi vzel 120-150k pufa…

Če bi ostal z njima bi bilo “ceneje”.  Za ceno uničenih odnosov.

Če imate sredstva, no ni treba otrokom kupiti stanovanja, lepo pa je,da recimo če par naspara 70k , starši če imajo dajo zraven še 50k in mladina potem vzeme se nekaj kredita.

Ne pa da si greš kot naša dva pri 55 kupit vsak nov avto en za 40 en za 30 na leasing…potem pa od otrok izsiljujes, da morajo ostati doma.

Malo je udobje, pri veliki vecini pa so jih tastari prepričali, da “morajo” ostati doma.

Saj tudi boomerji dobro vedo,da potem nema penzijskega terenca, penzija je za sproti potrebno še je soocit s sindromom praznega gnezda, se začeti ukvarjati z odnosi ipd.

Situacija z nedostopnih cegli je starim v dodaten ponos. Veš kolk fajn si je domisljat,da je tvoja hiša vredna 700k ter pametovat o svoji “poti” do uspeha?

Moja dva sta samo podedovala, teti so starši kupili parcelo in dsli denar za hišo pod streho in vsi ti damo pametujejo “kako smo pa mi”.

Nam zelo ustreza razširjena druzina pod isto streho v veliki hisi, z mozem in otrokom smo si ze od zacrtka ustvarili mansardno stanovanje v hisi njegovih starsev, pred parimi leti pa sprejeli se njegova stara starsa, saj je za vse lazje, ce ju oskrbujemo na domu, kot pa da nas skrbi, kaj se z njima dogaja. Razumemo se vsi, seveda pa moramo tudi vsi sklepati kompromise in se sproti pogovarjati.

Pravilno razmišljaš ne samo za mansardo ampak gledaš v naprej, ko ne bosta več zmogla delat, da se proda nepremičnina in se gre v stanovanje.

Aleluja.. čimveč takega razmišljanja..tamlad pa tastar ne grejo skup pa pika.. različne generacije, totalno drugačen pogled na življenje..pač obiski samo in vse klapa..pol pa vsak k sebi domov!!ne rabš nč druzga

Otroc morajo od doma. Da bi jih mel na puklu dokler ne crknem. NE in še enkrat NE, pa še enkrat ne. Ko končaš šolanje, tamle so vrata, VOZIIIII

ne da mislim, jaz vem kaj pride iz igre vse ali nič. in ti tudi veš. ponavadi- nič. ne vem zakaj se tuki pizdiš, al se hvališ al kaj?? v čem je fora to?  če jim z tako lahkoto kupita stanovanje, pa kupi. kaj pol pizdis. kupi pa je.  daj parcelo pa je.   v če mej problem?? mislim pa da jep roblem v tem da ti nimaš toliko denarja. ker če bi imela, otroka zagotovo ne bi niti pomislila na to opcijo. malo čudno.  pa naj otroci ostanjo v hiši pa idita vidva takoj v stanovanje.  zdaj pa glede rihtanja, na stara leta. ti si že stara.  ti misliš, da nisi. ampak si.  ni rečeno, da boš hitro umrla.  kaj  pa če boš rabila pomoč.  kaj ti res misliš, da denar reši kaj v dso. kerega to je boš dobila. ker ni fraj mest. ker jih 10 000 čaka na mesto.  v dso se ne meri bogastvo z denarjem, ampak koliko obiskov dobiš.  in ti jih ne boš veliko.  ti si vse idelano  splanirala. verjetno to tko ne bo. nikoli ni.  mogoče bo moža kap, ko se je 3 cepil. mogoče bo tebe kap, pa ne boš ne za doma ne  za doma bit.   mogoče bo vojna. boš še kako rabila otroke doma.  glej tko je. naredi kakor misliš.  ti že veš. kot vedno.  ti vse veš.  upam da veš ,da si egoist.  ti se greš tu neko nemško državljanko,  hočeš njihov stil. mi nismo nemčija. mi smo albanija. sam oni imajo 10 frocov in vsak iam 8 frocov. ti pa ima 2 al pa 3.   veli ksreče gospa. jo bote rabili .

Joj si hecna, seveda si vsak želi na svoje, žal pa ni možno..

Tudi moji otroci ne bodo šli v mansardo. Kar vesta že od majhnega.

Sama sem šla v mansardo k možu. Precej hitro smo ugotovili, da to ne bo šlo in šli na svoje. Imam sicer kredit skoraj do upokojitve, pa kaj. Mir nima cene. Da te boli želodec, ko se pelješ iz službe, ker ne veš kaj te čaka doma, je pa tudi za en ku**.

Kupila sva iz nič. Ampak dejansko nič. Tudi privarčevanega je bilo malo, ker sva pri tastu obnovila celotno čez 100 m2 veliko stanovanje.

Otrokom že sedaj povem – imam jih rada, a sami si morajo urediti za živeti. Hiša v kateri bivajo sedaj bo dediščina za njune otroke. Onedva bosta od tega imela verjetno bolj malo.

Bravo, točno tako samo eni si zatiskajo oči. Dokler so sužnji otrokom je vse odlično, ko ne bodo mogli bodo v domu.Moji otroci so šli stran. Sami so si kupili stanovanja, midva nimava s čim. Radi pridejo, živimo pa vsak svoje življenje.