Imam nečaka, stara 8 in 11 let. Zelo ju imam rada, a to, da mi nista čestitala za rojstni dan, me je pa zelo prizadelo. Niti po telefonu! Brat in njegova sta mi čestitala (Messenger), od otrok pa niti glasu nisem slišala tisti dan. Jaz pa jima vedno dam darilo, čestitam, ju objamem. To se je sicer letos prvič zgodilo, a vseeno boli. Te občutke sem zaupala svoji mami, ki pa pravi, da preveč dramatiziram, saj sta vendarle še otroka, ter da naj si tega ne jemljem preveč k srcu. Res je, sta otroka, a sta dovolj stara, da znata poklicati in čestitati. A sem upravičeno razočarana ali tudi vi menite, da dramatiziram?

Dramatiziraš in bolj otročja si od njiju.
Ko si bila ti stara osem, si imela v mislih rojstne dneve svoje žlahte?

Da. Sem imela rojstne dneve v mislih in sem svojim bližnjim tudi čestitala. Če sem pa slučajno pozabila, so me pa starši spomnili na to.

Ja, ves, da, pri 8ih letih si vedela za vse rd svoje zlahte! Ne zmisljuj si!

Ce so te pa starsi opominjali in spominjali, potem je to na starsih, ne na otroku.

Si ti te svoje necake povabila na tortico ob svojem dnevu rojstva? Nisi. Jebes tak rd brez torte!

Tudi meni se je to že zgodilo. Moj nasvet: bodi manj darežljiva do njiju…bosta že pogruntala. V mojem primeru sta jima starša privzgojila željo po darilih in denarju, ne pa uvidevnosti do drugih.

Omg, nehaj komplicirat. Otrokom pri teh letih na pamet ne pade, da bi se ukvarjali s čustvenim počutjem tete ob njenem rojstnem dnevu. Pa niso hudobni, ampak živijo iz trenutka v trenutek svoje zanimivo življenje. Če bi jima starša rekla, naj te pokličeta in čestitata, bi to gotovo naredila z veseljem, onadva pa verjetno sploh ne vesta, kateri datum v letu je. Bistveno je, da si ti pozitiven lik v njunem življenju, da bosta tudi onadva dobra do svojih nečakov. Verjemi, da te bosta imela celo življenje v lepem spominu. Čustvene potrebe pa si izpolni drugje, žal na otroke ne moreš in ne smeš računati. Če te pa kdaj pokličeta, pa vzemi to samo kot bombonček, ki ti polepša dan.

Sestra je očitno pozabila jima reči. Onadva pa res nista kriva, kje se spomnijo otroci na rojstne dneve. Še sestra se je spomnila samo s sporočilom. Če si že občutljiva na to, opomni sestro.

Verjamem, da te boli, toda ti povem iz svojih izkušenj. Jaz tudi vedno darila, jih pazila in za njih kot za moje otroke, potem odrastejo in jaz še vedno pišem voščilnice, če napišem kaj po msg dobim nazaj Hvala enako. 😂 Ne moreš verjet, vsi isti. Ne spacajo skup enega voščila. Ne sme ti biti žal, kaj ti daš njima, ker ko odrastejo si pač ena teta. Malokje se vezi poglobijo. To niso generacije kot mi. Tu bi res lahko sestra opomnila, da imaš rojstni dan 🤗opažam da v družinah kjer imajo vsega prepolno rit ni pomembno ali jo ti voščiš in oni tebi. Oni so sami sebi dovolj.

razumem, da se tako počutiš, vendar je pri njuni starosti na sestri, da ju opomni. tako da je večje vprašanje, kakšen odnos imaš s sestro kot z nečakoma.

Darila in bejbisiting nima veze z navezanostjo!

Moji otroci so navezani na ljudi, ki so jim dali svoj cas in z njim dozivetja.

Imam necakinji, sta prejemali darila, itak, tudi cuvala sem jih, a sem jim dala tudi cas, se pogivarjala z niimi, jih peljala marsikam, brez da bi oni potrebovali varstvo, sem jih vzela, ker sem jaz tako zelela, poleti ven, pozimi pa kino vecer, modni vecer, piknik sredi dnevne, plesno popoldne, vse doma, brez nekih stroskov. Sem jima dala vedet, da sta mi pomembni tudi takrat, ko nimata rd ali ju je potrebno cuvat.

Imam tudi necake po mozu, ki so istih let kot moji otroci, precuvala sem jih se pa se skupaj z mojimi, pac so se druzili otroci med seboj, oa na morje skupaj, smucat skupaj, pocitnice vse skupaj, doziveli smo se in se, a daril niso dobili ne vem kakih, ker v tistem casu sva imela bistveno manj denarja, neresen stanovanjski problem in tri otroke.

No, pa sem nekaj let nazaj bila zunaj s prijateljico, srecam necaka, najstnik konec srednje sole, on s prijatelji, sem naredila malo distance, da ga zdaj ne objemam pred druzbo, ma, me je fant objel, cmoknil, me predstavil kot najboljso teto in povabil, da spijeva s prijateljico eno pijaco z njimi. Sva malo poklepetali, pocastili druzbo z rundo in sli.

Zdaj si ti necaki ustvarjajo svoje druzine, mi posljejo slikice novorojenckov in vabijo na obisk, da spoznam njihove potomce, pa jim sploh nisem krvna teta!

Darila in varstvo niso nic! Je treba biti clovek tudi takrat, ko so necaki majhni in splesti vez z njimi, ki potem drzi tudi takrat, ko se poti razidejo, ko odrastejo!

jaz pa vem, da veliko tet čuva otroke, jih obdaruje, jih pelje na izlete, se ima z njimi lepo, jim pomaga, ker jih imajo rade, vendar lahko na koncu vseeno prevlada (ne)odnos/odtujitev z brati, sestrami…

Napisala sem, bila z njimi, kot z mojimi otroki, torej smo čas preživljali skupaj, počitnice pri nas, skupaj šli naokoli. Pac nisem blabla bla kot ti, prikazala kot popolna in je potrebno brez žalosti sprejeti, da hodijo po svojih poteh.

Zblojena nabira haha upam, da te ta sestra odstrani iz življenja in nimaš stika z nobenim ker si zblojena do konca.

Verjamem, da te boli. Ampak razumi – sta še otroka! Starši bi ju morali spomniti, naj te pokličeta in ti voščita! To je dolžnost tvojega brata in njegove žene.

Ne sekiraj se preveč.

Ti povem moj primer: moj nečak ima že čez 40 let, ampak mi ne vošči za rojstni dan. Niti enega samega usranega sms-a si ne zaslužim. Kot otroka sem ga velikokrat pazila, vse počitnice je preživljal pri nas doma. Skratka, bil je kot moj otrok

Ampak – prvič, ko je pozabil,  mi je bilo hudo, potem pa vedno manj. Zdaj sem se že navadila. Jaz mu za božič-novo leto, za rojstni dan in za Veliko noč vedno pošljem sms, on pa običajno odgovori samo s hvala. Niti hvala enako nisem vredna.

Dobrota je sirota.

Povabi jih na sok in tortico, pa ne bodo pozabili!

Isto se odzivaj nazaj, jaz jim ne bi niti cestital, niti obiskal, niti jih vec obdaroval. To je ta kultura danasnje prismojene mladine, ki nima ne odnosa, ne socutja  se manj kaksnega spomina. To ni dramatiziranje, gre za to da se odnos razvija od malega, ce ga v mladosti ni, ga ti froci nebodo imelu niti ko bodo odrasli. Razpad in katastrofa.

je ravnanje otrok takšno ali drugačno odvisno predvsem od vzgoje oz.osebnih vrednot njihovih staršev , ki so jim jih privzgojili, pa vse večja odtujenost med ljudmi in samozadostnost.

Dobro napisano.In ja nove generacije egoisti in pozabijo vse kar si za njih naredu.Za njih sami daj in ko jih rabiš sto in en izgovor

Oh ženska, si patetična.

Začni se s čim ukvarjati, da ne boš s svojimi pričakovanji zamorila vseh okoli sebe.

Nikoli nisem vedela, kdaj ima kdo od sorodnikov rojstni dan. Spomnila me je mama ali pa vabilo na torto. Kakšna teta pa si, da ne povabiš nečakov v slaščičarno?

ojej, to je pa ravno toliko kot sta moja2. oz. en je 8, drugi bo 11 avgusta. nekaj dni nazaj imela rd. voščila sta mi, ko sem prišla k staršema domov (njunima starima staršema) in mi dala darilo -risbico z voščilom. najlepše darilo. in NE nista sama vedela, se spomnila, moja mami jima je rekla. sama še zase točno ne vesta, kdaj imata rd. niti za ostale. pa tudi če bi vedela, da ima mami 4.9. rd, resno misliš, da osemletnik ve, ko se zjutraj zbudi, o, danes je 4.9. rd moje babi.

dvomim. je pa res, da pri nas že veliko prej govorimo zdaj bo oči, teta, brat imel rd še štiri  dni, še dva in ko se tko odšteva potem vedo.

a misliš, da bi vedeli, kdaj je miklavž, če se ne bi toliko govorilo. misliš, da bi ona2 vedela o, danes je 6.12. grem pogledat, če sem kaj dobil. japajade. no vsaj naša dva nista z datumi.

je pa res čudno, da ju njuna starša nista spomnila. moja2 še vedno lepo zapojeta 😉

To imajo težave tete brez otrok.