Osebni zdravnik od starša napiše priporočilo po NUJNO in takrat se v domu lahko odprejo vrata.

Prijava kršitve Inšpektoratu RS za delo
[/quote]

Kar daj, vlado. Zadnji čas. Izvoljeni in plačani za to, da bi to že zdavnaj uredili. So?. Niso. Ker ne bi mogli več krasti.
Le par monopolistov se debeli na naš račun. Kar pojdi si jih pogledat.
Od kod njim koncesija in cena ure nege od 20€ navzgor?
Kdo to plača? Ti, jaz, ter tisti, ki so odšli s 40 let delavne dobe v penzjon.
Kaj dobiš v zameno? Prst v rit!
Red se dela od tam, kjer so smeti! Se ti ne zdi? In ne, da čeznje stopamo, kar počnemo. Počnemo pa točno to.

Nega je res naporna, ampak vseeno negovalke lahko mnogo pomagajo.
Nekateri domovi imajo,da gredo lahko starejši tja med dopusti in počitnicami, sicer pa je treba poklicati in iskati.

Mati je bila v domu, kjer je obležala.
Kam ste jo premestili, da se je pobrala? Domov? In ste si našli pomoč.
Zakaj plačujete potne stroške? Hrano? Kakšno?
Pri nas pomagajo občinske prostovoljke ali preko Društva upokojencev.
Hrano naročiš preko dostaljavcev – imajo tedenski meni in izbereš.

Pa malo pogledamo še sosedi, kakšno rečemo….
[/quote]

To je občasna pomoč pokretnemu človeku, ki še ve zase in lahko tudi sam kaj stori. Takole se nege nepokretnega bolnika pač ne moreš iti.
V naši občini imaš prostovoljke samo za druženje in pridejo mogoče enkrat na teden za urico ali dve. Pomoč na domu za oskrbo starejšega je pa največ 20 ur na teden, je plačljiva (ugodna cena), vendar so problem kapacitete. Te negovalke ne smejo dajati zdravil ali prevezovati ran in podobno.
Društvo upokojencev ne nudi pomoči na domu, ni registrirano za to, lahko se kvečjemu neformalno organizira par žensk, da prinesejo kosilo.
Hrana na dom je precej draga varianta in si je ne more privoščiti vsak, poleg tega v dostavo ni vključeno hranjenje (po želi je postrežba, torej mora biti človek pokreten oz. sposoben sam jesti).
Sosede ne morejo dežurati pri bolniku 24 ur na dan.

Subvencionirane pomoči na domu res ne nudijo za vikend, zato moraš najti eno teh zasebnih podjetij, ki nudijo tudi to. Pri njih se da zmenit tako za dnevno varstvo kot recimo za vikende in dopust. Jaz poznam samo firmo prodomi, ne delam reklame, so pa tudi druge – daj v gugle nega na domu, pa bi morala najti še kakšno drugo.
Veliko sreče in olajšaj si, kolikor le moreš.
Z mamo se mogoče vseeno pogovori o odhodu v dom. Sicer, če prav razumem, je nepokretna? Ali lahko vsaj sedi? Moja mama je sicer nekoliko dementna, počasi se ji slabša, ampak v domu se ji je pa stanje izboljšalo, ker se vedno kaj dogaja, ima družbo in se ne more kar zgrbit pred TV, tako kot doma, lahko gre sama ven, doma zaradi stopnic in možnosti, da odtava, ni mogla/smela, sicer ne rabi družbe prostovoljk, ker ima dovolj druge, ampak k nekaterim v domu pa hodijo.

50 na dan x 2 negovalki + potni stroški = okoli 4.000 Eur -> kako to dobiti od države?

Osebni zdravnik od starša napiše priporočilo po NUJNO in takrat se v domu lahko odprejo vrata.
[/quote]
Kr sanjaj 🤦‍♂️

Zakon o dolgotrajni oskrbi, o katerem se govori že 20 let. Nesposobna politika, ki se med seboj prepira ves čas, računa, da oni pa že ne bodo stari, in če bodo, bodo zaradi svojih položajev imeli privilegije pri sprejemu v domove. Tako gre to!
Če pogledate samo Svetlano in očeta naroda, ki sta oba zaradi zaslug dobila varovani stanovanji, potem veste, da gre samo za to! Eni so bolj enaki kot drugi.
Zato zakona ne sprejmejo, ker jih starejši nič ne brigajo. Tudi Zveza upokojencev razen na deklarativni ravni ( pa še to bolj potiho) ne stori nič, oziroma, če smo pošteni,emalo, da bi do vsaj do razprave v parlamentu o problematiki starejših sploh prišlo. Vsi nekaj obljubljajo, politične volje pa ni in ni.
Kdo mora skrbeti za starejše v ministrstvih se ne ve, nekaj zanje skrbi zdravstveni minister, ( ki ima polne roke dela z drugimi rečmi), nekaj tista na delu in sociali, nekaj oni s financ.
Ko bodo matere zdajšnje vodilne garniture v državi dovolj stare za dom, se bodo preko zvez že pobrigali zanje, pa tudi s svojimi plačami lahko zagotovijo privatno oskrbo za razliko od 250.000 slovenskih upokojencev, ki nimajo niti za dom – najcenejši seveda.
Odpreti hiralnice, to bo!

saj menda ne živiš samo od plače za 7ur!
[/quote]
Si ti vedno kretenčkov ali samo občasno!

Si ti vedno kretenčkov ali samo občasno!
[/quote]

vedno kadar je treba, če imam le čas!

Urgiraj, prosi, od enega do drugega, na več koncev. Eni moji znanki je uredila dom socialna delavka na UKC, zadnja na katero bi se kdo spomnil obrniti. Potrudi se, splača se, prej ali slej naletiš na človeka, ki se mu da tisto dlako več narediti zate.
Univerzalna resnica: ljudje so v glavnem dobri, samo spomniti jih moraš na to.

Mati je bila v domu, kjer je obležala.
Kam ste jo premestili, da se je pobrala? Domov? In ste si našli pomoč.
Zakaj plačujete potne stroške? Hrano? Kakšno?
Pri nas pomagajo občinske prostovoljke ali preko Društva upokojencev.
Hrano naročiš preko dostaljavcev – imajo tedenski meni in izbereš.

Pa malo pogledamo še sosedi, kakšno rečemo….
[/quote]

kaj ni razumljivo? Mati ni bila v domu temveč v bolnici večkrat po cel mesec. V bolnico je šla pokretna iz bolnice sem dobila nepokretno domov…nič jih ne zanima kako boš ali zmoreš? sem vzela dopust vsakič 3 tedne, vzeti sem morala še neplačanega, da sem jo postavila na noge, razgibavala večkrat dnevno, masirala, skrbela da ima polne obroke, da so zdravila pravilno odmerjena, da je čista. Ker nisem več zmogla sem si umislila pomoč, kot sem napisala zgoraj. Potne stroške plačam negovalkama saj se morata pripeljat. Poleg dnevne tarife je hrana moj strošek za obe. kakšno hrano?? Ja hrano, da se skuhajo 3 obroki in še kakšen priboljšek spečeta. Mama potrebuje zaradi diuretikov zelo uravnotežene obroke in kontroliran vnos tekočin. Ko sem se sama skrbela za njo, sem ji nosila pripravljeno hrano ja…pa je bila hitro brez železa, cinka, kalija, vitaminov, mineralov…pa smo bili hitro polni edemov, zmedena, padala mi je v delirij, padala po tleh, si razbila glavo, ehhh polno tega,…da ne govorim….vsak dan je bil tako stresen. Zdaj je super, mama je zadovoljna, počuti se varno in zadnja leta bo preživela doma in jaz imam zopet svoje življenje nazaj.

50 na dan x 2 negovalki + potni stroški = okoli 4.000 Eur -> kako to dobiti od države?
[/quote]

50x na dan, torej 50×31= 1550 €, pa ajde potni stroški še 100 e, od kje pridemo na 4000 €

Še to bi dodala, nihče, ki ni bil v taki ali podobni situaciji ali morda še slabši ne razume te stiske. To je grozljiv stres. Mene je v letu dni pobralo za 10 kg. Na svoje življenje lahko pozabiš. Dopust…kaj je to??? Življenje se vrti okoli službe in starostnika. So bili dnevi ko sem po 6 x letela k mami, zakaj? Zato ker je na tv zbrkala sliko recimo…da ne govorimo, ko se je zdravje slabšalo, sam kar dežurala tam……stanovanje sem dobro zavarovala pred požarom, ker mi je puščala odprt plin, zažgala kup posod, sem prosila sosedo naj bo malo pozorna na vonj in dim…nikdar vedela kakšno in kje jo bom našla ko pridem domov, kje jo bom iz tal pobirala ali bo še živa ali bo razbita glava, zlomljeno kaj. Me je tudi po 30 x klicala na tel, sem se javila in nič…je kar nekaj pritiskala, tudi ob 2 zjutraj. Skratka lahko se posloviš od življenja. Imam sodelavki, ena je že pol leta na bolniški, psiha jo je sesula, skrbi za mamo že 3 leta, druga je pa v pisarni dol padla, diagnoza izgorelost, ta pa skrbi za mamo že 5 let. Že 3 mes je ni. Boste rekli daj jo v dom, ja če hoče. Nimajo vsi demence, ali pa ni še tako napredovana, da jim odvzameš možnost odločanja. Če ni ne želi ne želi, prisilit jih ne moreš. Tam zgoraj se nekdo usaja, ker imam gospe na črno, to so srčne upokojenke, ki imajo 400 € penzije, super ane……lej dol mi visi, pri vseh teh pokradenih milijonih,…. raje vidim, da me obravnava inšpektorat in plačam tisto kazen kot pa, da si uničim zdravje. Sem hotela nego na domu za tistih subvencioniranih 20 ur, rekli so mi lani marca, da so do oktobra zasedeni in da naj tudi oktobra za zjutraj sploh ne računam. Sem vzela eno iz Prodmija, z računom….ženska katastrofa…sem bila že blizu tožbe, pa sem se premislila, nisem imela energije. Raje se ne spominjam tega obdobja.

Če te slučajno skrbi inšpekcija ali če skrbi te gospe, je takšno delo mogoče prijaviti kot dopolnilno, plačaš vrednotnico ali kako se že reče, in si miren. Ur pa ne bo nihče šel štet, nenazadnje so lahko gospe 5 ur tudi na obisku.

50x na dan, torej 50×31= 1550 €, pa ajde potni stroški še 100 e, od kje pridemo na 4000 €
[/quote]

Ženska se dela norca, saj ni edina tema s takimi.

Si ti vedno kretenčkov ali samo občasno!
[/quote]

Pa ja ne misliš resno, da se da s 700€ mesečno res preživeti? Ma, ne, no. Dajmo se zresnit! Bi bil cajt.

A to se vsak dan potem pelješ 50km k mami na obisk in 50km nazaj?

Veš, mogoče pa večina išče dom čez cesto, zato da lahko starša obišče vsak dan.
[/quote]

Potem pa naj izbira. Ali mama vsak dan doma na polni oskrbi , ob ostalih obveznsotih, kar jo bo pripeljalo do izgorelosti (ups, saj jo je že, bo pa še malo zdražala) in ima dom čez še nekaj let, da bo lahko še naprej mamo obiskovala vsak dan. Ali pa jo da par deset km stran od doma, jo obiskuje po zmožnostih (tudi če ne dnevno) in končno tudi sama zadiha in poskrbi, da se zdravstveno spravi k sebi ter se posveti še možu in otrokom. No, kaj meniš, kaj bi bilo pametno izbrati?

Potem pa naj izbira. Ali mama vsak dan doma na polni oskrbi , ob ostalih obveznsotih, kar jo bo pripeljalo do izgorelosti (ups, saj jo je že, bo pa še malo zdražala) in ima dom čez še nekaj let, da bo lahko še naprej mamo obiskovala vsak dan. Ali pa jo da par deset km stran od doma, jo obiskuje po zmožnostih (tudi če ne dnevno) in končno tudi sama zadiha in poskrbi, da se zdravstveno spravi k sebi ter se posveti še možu in otrokom. No, kaj meniš, kaj bi bilo pametno izbrati?
[/quote]

Ravno kolegica je letos iskala dom za starsa v Ljubljani, takoj je dobila dva privat, cez nekaj casa se dva drzavna, a na njej neugodni lokaciji, vmes so bile se bolnice, rehabilitacije, toplice, tako da ni vedela, kdaj tocno bo rabila dom in je te odbila oziroma prelozila, na koncu je dobila dom poleg svoje sluzbe, cca 4 mesece od vloge.

Tudi jaz sem nekaj časa skrbela za starše, problem je bil predvsem oče (demenca, inkontinenca, uhajanje od doma, tu in tam kaka poplava, požar na srečo ne, ker se štedilnika ni dotikal).
Mama je rekla, da če bi vedela, da bo tako težko, se ne bi nikoli poročila z njim. V dom nista hotela, sploh oče ne. Ko sem enkrat prišla iz kopalnice, kjer sem že drugič tisti dan najprej na roke oprala njegova zamazana oblačila in jih nato ravno dala v stroj, in je bil spet ves pokakan, do copat, da sploh nisem vedela, kako naj ga rešim, ne da bi pomazala pol dnevne sobe, je mami končno prebilo, da tako dejansko ne gre več.
Tega dela je tudi za negovalko, ki bi bila stalno tam, preveč. Ko se mu v domu zgodi kaj takega, ga hitro pobereta dve negovalki, očedita, preoblečeta posteljo, čistilka pomije, stvar je rešena v 15 minutah.

50 na dan x 2 negovalki + potni stroški = okoli 4.000 Eur -> kako to dobiti od države?
[/quote]

Ti preprosto brat ne znaš. DVE NEGOVALKI imaš za cel mesec, ki se menjata, da še onidve ne pregorita. Je to sedaj tebi jasno?
Torej je pri starših le ena in v tem času tudi stanuje z njimi, da jim je tudi ponoči na voljo. Druga je tačas doma. Ko gre ta domov, druga že pride, prej ne more. Mora dobiti zamenjavo.
Zato je to delo 24ur.
Ko gre ena domov, druga že pride, preda raport, ki je ustni in pisni, da druga točno ve, kaj je potrebno in pomembno.
Račun je torej toliko na dan krat dnevi v mesecu, plus potni stroški. Lahko bi se zmenili še za nek dodatek, ki ga ženske plačujejo v socialne prispevke.
Kar bi zneslo skupaj z vsemi stroški okrog dva tisoč evrov mesečno.
Minus, kar bi morala prispevati blagajna, ker bi dobila povrnjeno s plačilom soc zdr prispevki vseh tako zaposlenih negovalk v 24urni oskrbi na domu.
To bi motale vlade že davno urediti.
In vsi bi imeli od tega koristi, ljudje bi bili na svojem domu na starost, obvarovani in oskrbovani, svojci mirni, država imela zaposlene ljudi, s prispevki teh zaposlenih bi profitirala pok in zdr blagajna, denar bi krožil.
Šareca treba v rit sunit, da se zbudi. Preprosto, prisiliti.
Kot so prejšnjo invalidi, ki lahko individualno legalno zaposlujejo svoje asistente, po več na dan, pa ne za minimalca, temveč okvirno 800 evrov neto, plus ostalo.

Ja poznam dobro, dnevno čistila za njo in njo, rabila sem približno 2 meseca da sem jo prepričala oz navadila na plenice, doplačujem nekaj za plenice, ki so kot hlače, jih lahko sama obleče. Tako smo rešili težavo. Negovalke pa jo dokaj uspešno spravita pod tuš, če ne želi ji rečemo, da pride patronažna ali da gremo na pregled. Do nasl. dne že pozabi, ali pa rečemo, da je patronažna prestavila.

Z dvema negovalkama ne morsš pokriti 24 urne oskrbe, ker je delovnik 172 ur na mesec, ne pa 360. Rabiš vsaj 4 ljudi. Samo za minimalca je to jurja plus malica in potni. Tako da pod 4000 evri na mesec uradno xkoz ne prideš. Me pa zanima komu je v interesu vzddževanje takega nevrednega življenja. Leta vegetirat posran poscan in brez pameti?

Veš, kaj je za negovalko najtežje?
Težko dvigovanje, štenge, pragovi, neustrezno urejene postelje, ki niso bolniške, ter neprimerne toalete. Ter to, da se ne pobriga za rolator in/ali invalidski voziček.
Kar se da vse dobiti na posodo in se vrne.
Zatem osebno dvigalo za dvigovanje težkih ljudi pri premeščanju.
Kakanje in lulanje ni noben problem, za to so ustrezne plenice, dnevne, nočne.
Za tiste, ki se slačijo, se da dobiti pajace, ki so na hrbtu z zadrgo.
Vse je na voljo in DOLŽNOST patronaže je, ter osebnega zdravnika, da vse to uredijo.
Ves know how. Od bolniške postelje, do proteinov v prahu. Svetovanje itd. Sploh ob težki demenci.
Leta nepokretni, polpokretni, delno pokretni, živijo doma, v tako urejeni oskrbi.
Večina jih tudi umre doma, nič nenaravnega in neobičajnega.
Le treba je stopiti skupaj in vse organizirati.
Nič biti tiho in čakati.
Imate osebnega zdravnika, imate patronažo za svoj rajon, stopite do njiju in se pogovorite.
Naj pridejo na dom, naj vam povedo, kaj in kako se vse da storiti.
To so njihove naloge.
Naši starši imajo vsi pravico do tega, saj so jo z delom tudi že odslužili, čeprav jo morajo ponovno plačati.
Dolžnost svojcev pa je, da se tega poslužijo. Pa magari za mesec dni.
Bog pomagaj.
Dogaja se, da jih bolezen staršev prehiti, ker niso ukrepali prej.
Nikomur ne bi smela pravica do človeka dostojne starosti in smrti biti izvzeta.
Le poslužiti se jo moramo, izkoristiti prav vse, kar je na voljo. Brez pardona!
To imejmo ves čas na umu.

Veš, kaj je za negovalko najtežje?
Težko dvigovanje, štenge, pragovi, neustrezno urejene postelje, ki niso bolniške, ter neprimerne toalete. Ter to, da se ne pobriga za rolator in/ali invalidski voziček.
Kar se da vse dobiti na posodo in se vrne.
Zatem osebno dvigalo za dvigovanje težkih ljudi pri premeščanju.
Kakanje in lulanje ni noben problem, za to so ustrezne plenice, dnevne, nočne.
Za tiste, ki se slačijo, se da dobiti pajace, ki so na hrbtu z zadrgo.
Vse je na voljo in DOLŽNOST patronaže je, ter osebnega zdravnika, da vse to uredijo.
Ves know how. Od bolniške postelje, do proteinov v prahu. Svetovanje itd. Sploh ob težki demenci.
Leta nepokretni, polpokretni, delno pokretni, živijo doma, v tako urejeni oskrbi.
Večina jih tudi umre doma, nič nenaravnega in neobičajnega.
Le treba je stopiti skupaj in vse organizirati.
Nič biti tiho in čakati.
Imate osebnega zdravnika, imate patronažo za svoj rajon, stopite do njiju in se pogovorite.
Naj pridejo na dom, naj vam povedo, kaj in kako se vse da storiti.
To so njihove naloge.
Naši starši imajo vsi pravico do tega, saj so jo z delom tudi že odslužili, čeprav jo morajo ponovno plačati.
Dolžnost svojcev pa je, da se tega poslužijo. Pa magari za mesec dni.
Bog pomagaj.
Dogaja se, da jih bolezen staršev prehiti, ker niso ukrepali prej.
Nikomur ne bi smela pravica do človeka dostojne starosti in smrti biti izvzeta.
Le poslužiti se jo moramo, izkoristiti prav vse, kar je na voljo. Brez pardona!
To imejmo ves čas na umu.
[/quote]

Starši so že v domu.
Oče je bil itak pokreten, kar je stvar pravzaprav samo poslabšalo.
Ena negovalka ali ena jaz zadevo iz čisto logističnega vidika težko reši, pišeš sicer, da imaš prakso, ampak očitno je nimaš. V domu se ga lotita dve negovalki, ker ena NE MORE, je premalo, plus takoj pride čistilka.
Torej, blato gre iz polenice po hlačnicah do tal, po možnosti ostane tudi na sedežu. Ko starostnika tako umazanega slačiš, pomažeš še sebe in tla. Mu sicer rečeš, naj obstane na miru, da greš ta čas po časopis, da bo stopil gor, ampak rahlo dementen ne uboga, se premakne. Pomaže tla.
Sleči ga moraš, preden se premakne, ker sicer naredi sled do kopalnice. Torej, z malo packanja ga vseeno daš na časopisno ali drugo podlago, za silo obrišeš toliko, da gre lahko v kopalnico, umazane cunje pustiš tam. Ga stuširaš, preoblečeš, daš nazaj sedet in začneš pomivat ter prati oblačila.
Prideš iz kopalnice čez pol ure in evo ga spet, jovo na novo. Plenice tekočega blata ne zadržijo.
Kje vidiš ti tukaj možnost, da pomaga dvigalo, bolniška postelja, sanitetni material?

Pomagala bi mi recimo nekakšna dovolj velika rolka, na katero bi ga postavila, dvignila kolesca in ga zapeljala v kopalnico, vse, kar bi kapljalo z njega, bi pa lepo ostalo na rolki in bi jo potem pomila. Pa mislim, da takšnega pripomočka še niso izumili 🙂
Diplomirala sem iz tega, ti povem.
V domu imajo: pralna tla, kopalnico takoj zraven, dovolj osebja in vse pripomočke. Ne vem, kako operejo tako pomazana oblačila, jaz sem jih kar v WC školjki tisto najhujše.