Najdi forum

Naslovnica Forum Politični čvek Nekaj dejstev o jugoslovanski socialistični revščini

Nekaj dejstev o jugoslovanski socialistični revščini

Jugoslovanski komunistični koncept industrije sta po svoje kopirali Japonska in Južna Koreja. Preslišali so namige ameriških ekonomistov, naj se takoj odprejo mednarodnemu trgu, ampak so najprej svojo šibko industrijo zavarovali z visokimi carinami in delali na tem, da jim z državnimi intervencijami v šolstvu in gospodarstvu firme postanejo konkurenčne zahodnoevropskim in ameriškim, šele potem se lahko odprejo in enakovredno postavijo na trge. Japonski in Južni Koreji je to uspelo malo prej (jim je treba priznati precej večjo resnost in zagnanost za dosego ciljev,) Jugoslavija je bila pa navkljub težavam že blizu tega, potem pa kar naenkrat izbruh nacionalizma, bojkotiranje notranje trgovina med republikami in vse, kar je sledilo.

Jugoslavija je morala it, ker stari ni hotel sodelovati z nami. To, kar veste o njegovi smrti, ni nič res. Ni bila naravna. Ampak zdaj smo na srečo zrihtali in je Balkan že v naših kapitalističnih rokah. Nas veseli, da nam zdaj jeste iz rok in smo zatrli upor.

A v velikih demokracijah pa misliš, da ni diktatov in avtoritet? Če se kakšna država upre bruseljskim direktivam, takoj zažugajo s finančnimi posledicami. Če v deželah vrhunskega kapitalizma ne ubogaš delodajalca, dobiš takoj brco v rit. V ZDA policist najprej pištolo ven potegne, potem te pa po dokumentih vpraša. Je to demokracija ali diktatura?[/quote]

Glede na to, kako se voditelje izbere, to demokracoja ni, kot ni pri nas. Paač pa farsa.
Vse te velile in manjše demokracije imajo podtaknjene politike, kot jih imamo mi in v Evropi.
Kar se Amerike tiče, je razlika ta, da tam talent pač uspe, ker ga takoj pograbijo, pretvorijo v denar, uspeh.
Tu pa še vedno ne.
Talent se pri nas še vedno ne sme razvijati.
Ne pevci, ne drugi umetniki, še šport navadno ne!
So pač zelo forsirani, pridni, talentirani pa ne. Medijsko napihnjeni.
Zelo malo res talentiranih pri nas uspe.
Lahko prispe celo do doktorata, potem secizgubi- nekje obtiči, ne pride dalje.
Se pogovarjam z ljudmi, ni napredka, danes je še vedno enako.
Napredek škodi statusu quo.
Talentirani ljudje pa sistemu.
No, tu je razlika. Drugih pa ni.
Zato pri nas policist ne potrebuje pogovora s potegnjeno pištolo.[/quote]

Lahko imenuješ konkretno nekaj talentiranih slovenskih pevcev, umetnikov vseh zvrsti in športnikov, ki jim po krivici ni uspelo, in nekaj takih, ki jim po krivici je, čeprav so povprečneži?

Glede na to, kako se voditelje izbere, to demokracoja ni, kot ni pri nas. Paač pa farsa.
Vse te velile in manjše demokracije imajo podtaknjene politike, kot jih imamo mi in v Evropi.
Kar se Amerike tiče, je razlika ta, da tam talent pač uspe, ker ga takoj pograbijo, pretvorijo v denar, uspeh.
Tu pa še vedno ne.
Talent se pri nas še vedno ne sme razvijati.
Ne pevci, ne drugi umetniki, še šport navadno ne!
So pač zelo forsirani, pridni, talentirani pa ne. Medijsko napihnjeni.
Zelo malo res talentiranih pri nas uspe.
Lahko prispe celo do doktorata, potem secizgubi- nekje obtiči, ne pride dalje.
Se pogovarjam z ljudmi, ni napredka, danes je še vedno enako.
Napredek škodi statusu quo.
Talentirani ljudje pa sistemu.
No, tu je razlika. Drugih pa ni.
Zato pri nas policist ne potrebuje pogovora s potegnjeno pištolo.[/quote]

Lahko imenuješ konkretno nekaj talentiranih slovenskih pevcev, umetnikov vseh zvrsti in športnikov, ki jim po krivici ni uspelo, in nekaj takih, ki jim po krivici je, čeprav so povprečneži?[/quote]

Jaz za pevce in umetnike ne vem. Vem pa za enega politika. Ivan je bil talentiran komunist in so ga prav zaradi tega izključili iz partije in ga klub moledovanju niso hoteli več sprejeti nazaj. :-)))

Oče mojega prijatelja, bil borec 1. Udarne, po rodu Srb, je bil poslan na Goli otok, ker se ni hotel odpovedati Stalinu. Tako so jih naučili. In kleni Srb se ni dal. Pa ni bil edini.
Toliko o Srbih, ker ne veš.
Še do kolen ne sežeš Srbiji. In tvoja mati ni ne Srbija, še manj Slovenija.
Ker ne čutiš nobene pripadnosti.
No, Srbi so ti sugurno že povedali svoje. Nimaš časti![/quote]

Pravi Srbi so častni in pošteni.
Srbski kmet je dal Slovencem vse ko so bili izgnani med WW2 . Sprejeli so jih kot brate.
Srbski kmet je poštenjak in deloven.
Samo politiki so vse zj.j.jebali.
Sem Slovenec pravi, da ne bi kdo mislil da hvalim svoje.[/quote]
Je bil potemtakem tisti, ki je odredil prisilno prekrstitev (v pravoslavno vero), pravi Srb ali ne?

Glede na to, kako se voditelje izbere, to demokracoja ni, kot ni pri nas. Paač pa farsa.
Vse te velile in manjše demokracije imajo podtaknjene politike, kot jih imamo mi in v Evropi.
Kar se Amerike tiče, je razlika ta, da tam talent pač uspe, ker ga takoj pograbijo, pretvorijo v denar, uspeh.
Tu pa še vedno ne.
Talent se pri nas še vedno ne sme razvijati.
Ne pevci, ne drugi umetniki, še šport navadno ne!
So pač zelo forsirani, pridni, talentirani pa ne. Medijsko napihnjeni.
Zelo malo res talentiranih pri nas uspe.
Lahko prispe celo do doktorata, potem secizgubi- nekje obtiči, ne pride dalje.
Se pogovarjam z ljudmi, ni napredka, danes je še vedno enako.
Napredek škodi statusu quo.
Talentirani ljudje pa sistemu.
No, tu je razlika. Drugih pa ni.
Zato pri nas policist ne potrebuje pogovora s potegnjeno pištolo.[/quote]

Lahko imenuješ konkretno nekaj talentiranih slovenskih pevcev, umetnikov vseh zvrsti in športnikov, ki jim po krivici ni uspelo, in nekaj takih, ki jim po krivici je, čeprav so povprečneži?[/quote]

Pevcev ne, ker nobenega nadarjenega ne poznam, športnikov sigurno nekaj, pa so anonimus, so morali odnehati, ker niso imeli finančnega priliva, ki ga vsakvuspešen potrebuje, so pa bili svojčas nekateri za “zajce” tistim, ki so bili forsirani, npr. Križaju, potem so alpinisti, ki so bili spet za zajce in so briljirali le v kakšni solo smeri in v lastni režiji.
Poznam bolj moške primere, ne za ženske.
Ženske v mojem primeru niso hudo izstopale, mogoče do kakšnega vodilnega mesta, kar je redkost, prej izjema.

Tako, da talent sam še ne daje rezultatov. Mogoče je celo ovira, če ga ni možno razviti do kraja.
Kar je velika škoda.
Kar se pa povprečnežev tiče, se mi ne zdi, da so po krivici uspeli, že zato ne, ker so garali.
Pa mogoče so tudi talentirani zato uspeli vsaj biti opaženi, ker so temu pač pomagali, čeprav so bili v ozadju, npr. alpinizem.
Smučarji in ostali so bili že prej bili odrinjeni, denar opravi svoje.
No, povprečneči so tako vsajvimeli šanso, vseeno pa je škoda pa je talentov.
Tu so potem še talenti v industriji, znanosti, kamor pa nimam vpogleda.
So pa panoge, kjer talenti izrazito niso dobrodošli. Tam pa lahko delujejo res le povprečneži.
Čemur ne bi smelo biti tako. Ampak politika tega ne dopušča. To pa je delo z otroki. Kar je velika škoda.

Lahko imenuješ konkretno nekaj talentiranih slovenskih pevcev, umetnikov vseh zvrsti in športnikov, ki jim po krivici ni uspelo, in nekaj takih, ki jim po krivici je, čeprav so povprečneži?[/quote]

Pevcev ne, ker nobenega nadarjenega ne poznam, športnikov sigurno nekaj, pa so anonimus, so morali odnehati, ker niso imeli finančnega priliva, ki ga vsakvuspešen potrebuje, so pa bili svojčas nekateri za “zajce” tistim, ki so bili forsirani, npr. Križaju, potem so alpinisti, ki so bili spet za zajce in so briljirali le v kakšni solo smeri in v lastni režiji.
Poznam bolj moške primere, ne za ženske.
Ženske v mojem primeru niso hudo izstopale, mogoče do kakšnega vodilnega mesta, kar je redkost, prej izjema.

Tako, da talent sam še ne daje rezultatov. Mogoče je celo ovira, če ga ni možno razviti do kraja.
Kar je velika škoda.
Kar se pa povprečnežev tiče, se mi ne zdi, da so po krivici uspeli, že zato ne, ker so garali.
Pa mogoče so tudi talentirani zato uspeli vsaj biti opaženi, ker so temu pač pomagali, čeprav so bili v ozadju, npr. alpinizem.
Smučarji in ostali so bili že prej bili odrinjeni, denar opravi svoje.
No, povprečneči so tako vsajvimeli šanso, vseeno pa je škoda pa je talentov.
Tu so potem še talenti v industriji, znanosti, kamor pa nimam vpogleda.
So pa panoge, kjer talenti izrazito niso dobrodošli. Tam pa lahko delujejo res le povprečneži.
Čemur ne bi smelo biti tako. Ampak politika tega ne dopušča. To pa je delo z otroki. Kar je velika škoda.[/quote]

Ja, ampak jaz pogrešam konkretna imena tistih, ki jim po krivici ni uspelo. Kateri so to? Tisti, ki so kam prišli, so po tvoje vsi brezvezniki. Nobeden talenta nima. Kdo ga pa po tvoje ima?

Zame je na primer talentiran pevec in avtor Vlado Kreslin. Zakaj po tvoje on pojma nima? Kaj mu manjka, da bi bil umetnik?

Komaj čakam, da bo dr. Mikola napisal še kakšno knjigo o odnosu nemške manjšine do Slovencev in slovenstva, ki se je vleklo še iz Avstroogrske. Pa o njihovem simpatiziranju s Hitlerjem in nacizmom pred in med vojno ter vohunjenju za Reich. Morda pa tudi kaj o zločinih četnikov in ustašev.

Neverjetno! Vaši politični predniki so se za časa Avstroogrske borili proti tem Nemcem za ohranitev slovenstva, vi pa jokate za njimi. Konfiskacija imetja po vojni pa se v takih primerih dogaja čisto povsod.

Na pevce in glasbenike se ne spoznam, niti jih ne poznam, kar je omenjeno že zgoraj, o tem ne morem soditi.
Mogoče je prepoznaven Mežek, po stilu in originalnosti, kvaliteti.
Pač pa za smučarje, alpiniste ipd. športe.
Ker niso uspeli, zaradi že navedenih vzrokov, so anonimni, za nas lokalni, bi pa uspeli vsaj priti v reprezenranco A. Zato o imenih ne morem, ker niso javne osebe.
No, lep primer je Tina Maze, ki so ji starši stali ob strani, uspešna pa je bila šele takrat, ko je odšla na svoje.
Koneckoncev tudi Kostelići, saj so trenirali s Slovenci, a v lastni režiji.
Mateja Svet se je zaradi tega izolirala.
Judoisti, sedanji, so spet primer človeka, ki talente išče in jih usposobi, tako, da je on poseben talent.
V prejšnjih časih se je tako izgubilo veliko potenciala.
Imamo kar nekaj uspešnih posameznikov, ki so sami, skoraj nepoznani, kot njihovi dosežki.
Ne le športniki, tudi raziskovalci, npr. Anton Komat.
Svoje izsledke pa objavlja sam, zopet v lastni režiji.
Poudarjam, da so uspešni, forsirani, tudi pomembni, že zato, ker so uspeh dosegli z večjim trudom, kot s talentom, vendar bi morali na talente bolj paziti kot družba!
Ne pa jih onemogočati.
Le komu to koristi?
Nam, družbi, vsekakor ne!
Katere pa ti poznaš?

Na pevce in glasbenike se ne spoznam, niti jih ne poznam, kar je omenjeno že zgoraj, o tem ne morem soditi.
Mogoče je prepoznaven Mežek, po stilu in originalnosti, kvaliteti.
Pač pa za smučarje, alpiniste ipd. športe.
Ker niso uspeli, zaradi že navedenih vzrokov, so anonimni, za nas lokalni, bi pa uspeli vsaj priti v reprezenranco A. Zato o imenih ne morem, ker niso javne osebe.
No, lep primer je Tina Maze, ki so ji starši stali ob strani, uspešna pa je bila šele takrat, ko je odšla na svoje.
Koneckoncev tudi Kostelići, saj so trenirali s Slovenci, a v lastni režiji.
Mateja Svet se je zaradi tega izolirala.
Judoisti, sedanji, so spet primer človeka, ki talente išče in jih usposobi, tako, da je on poseben talent.
V prejšnjih časih se je tako izgubilo veliko potenciala.
Imamo kar nekaj uspešnih posameznikov, ki so sami, skoraj nepoznani, kot njihovi dosežki.
Ne le športniki, tudi raziskovalci, npr. Anton Komat.
Svoje izsledke pa objavlja sam, zopet v lastni režiji.
Poudarjam, da so uspešni, forsirani, tudi pomembni, že zato, ker so uspeh dosegli z večjim trudom, kot s talentom, vendar bi morali na talente bolj paziti kot družba!
Ne pa jih onemogočati.
Le komu to koristi?
Nam, družbi, vsekakor ne!
Katere pa ti poznaš?[/quote]

Ne vem, jaz za nikogar ne rečem, da je uspel brez talenta. Jaz ne vidim te družbe povprečja, v katero me prepričujete. Smo družba, v katerih je povprečnih ljudi številčno največ. Ampak take so vse družbe na svetu.

Na pevce in glasbenike se ne spoznam, niti jih ne poznam, kar je omenjeno že zgoraj, o tem ne morem soditi.
Mogoče je prepoznaven Mežek, po stilu in originalnosti, kvaliteti.
Pač pa za smučarje, alpiniste ipd. športe.
Ker niso uspeli, zaradi že navedenih vzrokov, so anonimni, za nas lokalni, bi pa uspeli vsaj priti v reprezenranco A. Zato o imenih ne morem, ker niso javne osebe.
No, lep primer je Tina Maze, ki so ji starši stali ob strani, uspešna pa je bila šele takrat, ko je odšla na svoje.
Koneckoncev tudi Kostelići, saj so trenirali s Slovenci, a v lastni režiji.
Mateja Svet se je zaradi tega izolirala.
Judoisti, sedanji, so spet primer človeka, ki talente išče in jih usposobi, tako, da je on poseben talent.
V prejšnjih časih se je tako izgubilo veliko potenciala.
Imamo kar nekaj uspešnih posameznikov, ki so sami, skoraj nepoznani, kot njihovi dosežki.
Ne le športniki, tudi raziskovalci, npr. Anton Komat.
Svoje izsledke pa objavlja sam, zopet v lastni režiji.
Poudarjam, da so uspešni, forsirani, tudi pomembni, že zato, ker so uspeh dosegli z večjim trudom, kot s talentom, vendar bi morali na talente bolj paziti kot družba!
Ne pa jih onemogočati.
Le komu to koristi?
Nam, družbi, vsekakor ne!
Katere pa ti poznaš?[/quote]

Jaz pa mislim, da se talentirani športniki in umetniki sploh rodili niso, za kar je poskrbela Udba. Budno so iskali ženske, ki bi lahko rodile kakšnega bodočega talenta in še preden se je to zgodilo, so takšno žensko privedli k Titu, da jo je posilil in namesto talenta je rodila njegovega potomca. Sigurno tudi o tem kaj piše na tisti strani “pod dvignjenimi kamni”. :-)))

a sekret papir ste meli? al je bil tud manjk tega..[/quote]
Manjkalo je vsega od Palome. vse je šlo v izvoz. En vložek si v porodnišnici dobil na dan. Ležale smo do jutra v krvavih posteljah, kot zaklane svinje. Spodaj pa polivinil. O spreju za rane si lahko le sanjal.
Manjko je bilo vsega, kar je bilo od Palome. En vložek so nam zjutraj res dali v porodnišnici. Drugače pa je vse teklo na posteljo, spodaj je bil polivinil. In tako si ležal do naslednjega jutra. Milka in lila pauza.[/quote]
Očitno so vse iz ustreznih ustanov za praznike spustili domov! In vam pozabili naročiti, da morate vsak dan redno jemati zdravila! Tebi se že pozna! In povej še, kdaj in katerega leta si rodila, da so ti dali en vložek in si ležala v postelji kot zaklana svinja. Kaj čmo, tuk zaklane svinje morate živet! Katerga leta torej? 1933??

Če pa je kaj bilo v Jugi, je bil Bivacin sprej za rane in Embicin krema, mega zadevi, ki ju danes ne dobiš več!
Ja, pa Synopen krema za pike insektov, neponovljiva! Je tudi danes ni več.

Zakaj že?

Če pa je kaj bilo v Jugi, je bil Bivacin sprej za rane in Embicin krema, mega zadevi, ki ju danes ne dobiš več!
Ja, pa Synopen krema za pike insektov, neponovljiva! Je tudi danes ni več.

Zakaj že?[/quote]

Majhna, oranžna plastenkica, velika par cm, notri pa bel prašek…s tem smo pozdravili popek našega novorojenčka, ki se je zakompliciral. Ta prah res pogrešam, na vsako rano si ga mali popršil in se je zacelila v kratkem času.

Rodila sem leta 85, vsako jutro so nas sestre umivale spodaj, 3x dnevno so nam nosili čiste vložke. Ko mi je mož prinesel paket vložkov, mi je sestra rekla, naj uporabljam te od bolnišnice, ker jih sterilizirajo in če mi je premalo, naj rečem, jih bom dobila več. Seveda so bile pod rjuhami nepropustne folije, normalno. A bodo za vsako porodnico menjavali vzmetnico? Saj so po bolnicah te plahte še vedno, kako naj se drugače vzdržuje higiena?

Točno tako…kdor vsaj malo ve o nacionalnih trenjih, predvsem je bila tu zelo močna hrvaška diaspora v tujini, ki je bila izredno aktivna da bi povzročila razpad oz. destabilizacijo SFRJ. Ena izmed akcij je bila Feniks 72, ki se je hitro in neuspešno končala, 1976 ugrabitev TWA let 355 kjer je bila ideja vključiti Zahod, da bi pritisnil na SFRJ itd. teh akcij je bilo kolikor hočemo. UDBA je pa potem z oporečniki obračunavala po celem svetu od Nemčije, Švedske, Avstralije itd. Problem te diaspore je, da je bila delno tudi povezana s strujami ustaštva in vse do Vatikana.
Vsa ta nacionalna trenja so bila vedno voda na mlin kapitalističnim državam, ki nikoli nebi dopustila, da SFRJ obstaja kot uspešna socialistična tvorba sredi Evrope. Pri razpadu SFRJ so pomagale tudi zunanje sile preko raznih zunanjih “svetovalcev” tako kot se to povsod dela. Če kdo misli, da tega ni bilo potem je zelo naiven.
S tem, ko je padel režim je zahod dobil tržišča, ki so bila prej bolj zaprta ali pa selektivno odprta. Ostalo je pa jasno kot beli dan…vsaj tistim, ki razmišljajo s svojo glavo.[/quote]

Tebi pa oreng dela domišljija.[/quote]

Domišljija? Za take, ki nič vejo in nič ne razumejo kako so zadeve potekale in kako se je UDBA lotila hrvaških izseljencev, ki so bili oporečniki je to pač samo domišljija…
Kot nalašč imaš danes na prvem programu hrvaške tv1 dokumentarec z naslovom “Luđaci i ljubavnici” kjer akterji ugrabitve “TWA flight 355” nekateri že spuščeni iz zapora obrazložijo kako je potekala ugrabitev in kaj je bil namen ugrabitve letala. Podrobnosti ne bom pisal, ker si lahko vsak sam pogleda ali pa prebere.

Zelo malo ljudi ve kako je bila izvedena ena izmed diverzantskih akcij pod vodstvom hrvaške diaspore v Vodicah pri Šibeniku… ker se je takratni režim bal, da se bo stopnjevalo je bil Šibenski most od tistega dogodka pod stalno strogo stražo.

Tebi pa oreng dela domišljija.[/quote]

Domišljija? Za take, ki nič vejo in nič ne razumejo kako so zadeve potekale in kako se je UDBA lotila hrvaških izseljencev, ki so bili oporečniki je to pač samo domišljija…
Kot nalašč imaš danes na prvem programu hrvaške tv1 dokumentarec z naslovom “Luđaci i ljubavnici” kjer akterji ugrabitve “TWA flight 355” nekateri že spuščeni iz zapora obrazložijo kako je potekala ugrabitev in kaj je bil namen ugrabitve letala. Podrobnosti ne bom pisal, ker si lahko vsak sam pogleda ali pa prebere.

Zelo malo ljudi ve kako je bila izvedena ena izmed diverzantskih akcij pod vodstvom hrvaške diaspore v Vodicah pri Šibeniku… ker se je takratni režim bal, da se bo stopnjevalo je bil Šibenski most od tistega dogodka pod stalno strogo stražo.[/quote]
Precej diverzantov je bilo , od matjaževcev naprej. A res nihče ne ve o tem, al noče vedet. Precej umorov je bilo, večinoma lepo opravičljivih. Služimo narodu, jebatga.

Seveda ne moreš verjet ker si preneumen hehehe da bi razumel kaj hočem povedati in se obešaš na besedno zvezo liberalni socializem. Zato poskušaš tukaj biti pameten, v bistvu ti pa nikakor ne uspeva čeprav si celo uspel napisat besedo oksimoron vau in zdaj naj bi verjeli v tvojo učenost hehehe… Ja živeli smo v socializmu, ki je vseeno dopuščal določeno svobodo in nekateri so imeli več in nekatere stvari so bile tudi v zasebni lasti, ni bilo vse v državni lasti, obstajali so privatniki, privat firme itd. da ne naštevam vsega. V pravem socializmu je vse last vsakogar, vse je v lasti družbe oz. države, ni privatne lastnine. Preberi si raje kaj je socializem, ker očitno ne veš kaj je bistvo socializma.
Tisti, ki imajo pamet in hočejo razumet kaj hočem povedati so že zdavnaj dojeli samo ti imaš težave z dojemanjem, ne vem ali si malo počasen ali pa zahojen. Poskusi raje razložiti bralcem foruma kako je možno, da smo gledali Dinastijo in Dallas in ostale ameriške filme v komunistični SFRJ in pri vsej diktaturi, pa nosili kavbojke Levi’s narejene po licenci v Varteksu, pa adidaske v Planiki itd.[/quote]

Ti imaš pamet v toliko, ker smo živeli v socializmu. In ker smo v tem sistemu živeli, ga zagovarjaš. Ker ne poznaš drugačnega sveta. Noben zdrav človek pa takega socializma ne zagovarja. Zato, ker ker NI BILO SVOBODE. Noben socializem ne pozna svobode. Tudi nacionalsocializem ne in njegova stranka NSDAP. Še manj pa Kardeljeva različica socializma.

Nekaj tujih citatov, ki jih imam shranjene v računalniku:

Socialisti so tisti, ki radi zapravljajo denar drugih, je povedala Thatcherjeva, sami pa ga zaslužiti ne znajo. Ko zmanjka denarja pa natopi kriza in konec veselja za socialiste. Potem pa začnejo s prstom kazati na opozicijo in jim podtikati svoje grehe in pufanje. To velja za socialiste od Španije do Butal in še naprej.

Socializem deluje samo na dveh krajih: v nebesih, kjer ga ne potrebujejo in v peklu, kjer ga že imajo. (Winston Churchill)

… da se v Sloveniji vse bolj krepi sistem, ki je pripeljal Jugoslavijo do kolapsa!

KAJ (KAKŠEN) JE LEVIČAR
Levicar je po svojem bistvu amoralen clovek, ki sta mu odgovornost (zase!) in (notranja) svoboda tuja. Levicar hoce v imenu enakosti – ki jo seveda razume na pervertiran nacin – jemati tistim, ki odgovornost zase sprejemajo, nato pa njihovo lastnino prerazdeljevati med enako misleco podpornisko levicarsko drhal. Ko levicar zacne bezljati, rodi orto levicarska gibanja, kot so nacionalsocializem, fasizem in komunizem, ideologije, ki stremijo k prisilni kolektivizaciji (podrhaljanju) druzbe in uravnilovki, poslednjemu zatociscu kontraproduktivnih krjavljev, revolucionarjev in podobnih hostarjev. Levica je nevarnost, ki spi, po teh krajih pa rozlja ze od francoske revolucije dalje. Levica je teror, kot si ga je zamislil ze vrli kriminalec Roberspierre.
Levicar je prototip razbojnika, tempirana bomba, ki caka. Kdor tega ne razume (it’s so simple, it hurts) naj se ne cudi, ko bo kaksna osvobodilna vojska potrkala na njegova vrata in zahtevala salame s podstresja, pizdo spod kikle in babicin nakit iz satulje! Ta osvobodilna vojska ima spet (bolje receno, se dandanes) ekskluzivno pravico nad ideoloskim, ekonomskim in fizicnim nasiljem.

D. Roosevelt je zapisal: »Država, v kateri so pokvarjenci glasnejši kot pošteni ljudje, je izgubljena.«

O PRIHODNJI KOMUNISTIČNI EVROPI
O pravljici: žal je eden od dirigentov zadaj tudi nemška Die Linke in še bi se jih dalo naštevati. V svoji pravljici že javno sanjajo o njihovi socialistični/komunistični Evropi, uradna strategija tisoči strank, z isto ideologijo in ciljem, eni nagovarjajo volilce z nacionalsocialističnimi nagnjenji, drugi tiste, ki hrepenijo po nebesih na Zemlji pod taktirko Internacionale in organizirani so izjemno dobro, z znanjem tudi še iz časov KGB, Stassi etc.
Naši, ki so živeli pred drugo vojno so znali povedati, kako so evropski intelektualci podcenjevali in se celo norčevali iz Hitlerja, pa tudi iz ključavničarja TIta, dokler ni bilo prepozno, pa poglejte koliko grobov in uničenih generacij sta ta dva klovna ustvarila!
Zahod se teh groženj še kako zaveda!

NA SPLOŠNO O SOCIAL-KOMUNIZMU
Socializem je v osnovnih teoretskih traktatih napovedal zlorabo in zločin. Kako umsko prizadet je moral biti tisti, ki je odpisal meščanstvo kot parazitski razred in dal primat delavcem in kmetom, hkrati pa so meščani vodili ves tehnološki razvoj in industrijsko revolucijo. Nasprotno kmeti in delavci niso imeli nobenega znanja temveč samo število (za zavarovanje svojih blodenj je blaznež dodal “napredno” inteligenco, da bi imel vsaj nekaj ljudi s kakim znanjem). Zlorabe, ki so se delavcem in kmetom množično dogajale v zgodnjem kapitalizmu (in moralni kapital, ki se jim je zato nabiral), niso pomenile, da so bili zato sposobni postaviti in voditi nov ustroj družbe, ker to dvoje ni bilo v korelaciji. Sledil je samo še en blazen najbolj gromozanski kmečki upor (zaradi meščanskih industrijskih sredstev in medijev), ki je povzročil novo fevdalizacijo predindustrijskih družb namesto industrializacije le teh, nekaj časa pa je meščanskim pariral z izkoriščanjem suženjsko-tlačanske delavne sile. Socialistični tlačani (sužnji so bili v taboriščih) so hodili na delo po istih principih kot tlačani pred tem na fevdalčevo polje (Rusija je odpravila tlačanstvo v 2. polovici 19. stoletja, socializem se je praktično navezal na ta komaj prekinjen tok). Delo je bilo slabo organizirano in temeljilo je na fizikaljenju (švicu), fevdalca je zamenjala partija, cerkev pa brezmadežni veliki vodja s pomočjo Marxovega svetega pisma. Medtem ko je zahod ob uvedbi tekočega traku in specializacije krepil srednji razred, je socializem skrbel, da so bili tlačani tam kot zmeraj- na polju, v rudniku in po novem v tovarnah. Forma se je malo spremenila, vsebina je bila enaka 16. stoletju, materialno blagostanje socialističnih tlačanov pa tudi. Socialistični tlačani so relativno napredovali toliko kot je do njih prišlo po kapljicah doziranega in kontroliranega napredka iz zahodnih meščanskih družb. Avta, hladilnika in mehkega toaletnega papirja niso izumili Rusi.

Poglejmo Slovenijo in naš silni socialistični primat. Ves čas nas je v primerjavi z recimo Srbi reševalo več meščanskega duha, ki smo ga nekaj dobili kot obrobje habsburškega imperija in kot posledično vsaj delno vključeni v sodobni duh časa. Ljubljana je mali kwurac proti Beogradu, vendar slovenska srednja in manjša naselja niso kwurac proti srbskim manjšim in srednjim naseljem, tu se je prevesila tehtnica v našo korist in našo procentualno višjo kvaliteto. Neznosna lahkost demontaže industrijske podstati po 1991 kaže, da pred tem nismo bili meščanska industrijska družba temveč fevdalna z industrijo, komunajzeraj nas je v družbenem smislu pohabil in pahnil nazaj. “Elita” je bila fevdalno vzgojena, zato je tudi s tako lahkoto čim več pokradla in še več uničila. Poleg predatorstva dodatna nesposobnost naše elite izhaja iz “ius primae noctis”, iz dednega zasedanja pozicije brez oplajanja elit skozi osebne intelektualne in vodstvene dosežke.

Ko se je v osemdesetih začel nov krog produkcije, digitalni način, je bilo bedaste socialistične igre (primitivnega odziva na zgodnji kapitalizem) hitro konec. Zanimivo je, da so Kitajci očitno pravočasno prepoznali družbeni obrat in uvedli svoj fevdalno digitalni derivat. Rusom kot družbi se je vse podrlo na glavo, njihovim fevdalcem pa nikoli ni bilo nič hudega.

Normalno, da se je bedast in nor socialistični program lahko zgodovinsko izvedel samo v Rusiji, državi s šibko meščansko tradicijo in ob nujni pomoči posebnih pogojev- notranja oslabitev zaradi vojne in bedak na vrhovni izvršilni funkciji. Poseben in nujni pogoj je bila tudi ruska velikost (brez nje bi sosedi brž spravili v red kmečke upornike).

Rusija se je od Afrike in Islama razlikovala, da je bila literarna družba (literarna kot tisk, nacionalizem je ena od posledic), torej je bila sploh sposobna notranje organizacije v takem merilu. Literarne družbe ne naredijo elitniki, ki organizirajo bralne krožke temveč mamke, ki ob večerih berejo nabožne pratike ob petrolejki (množičnost, ne ekskluziva, ki je zmeraj in povsod). Rusov ni organizirala partijska vrhovna klavska kriminalna tolpa, organizirala jih je literarna nacionalna tradicija njihove družbe in zato črncev ni možno organizirati v nič, razen, da si na medplemenskem nivoju (predzgodovinski, lovsko nabiralniški) režejo vratove. Zato so bili tudi tako patetični vsi črnski poskusi presaditve komunajzeraja v njihovo okolje, kjer zato ni bilo osnovnih pogojev in je en Mugabe še bolj posmeha in prezira vredna kreatura.

Povsem istega odnosa so vredni islamistični bedaki, ki mislijo, da širše vplivajo na svet s klavskimi performansi in mahanjem z macolami po tisočletja starih kipih. Ti kipi in objekti bi jim bili lahko most in generator kapitala v sodobni svet (turizem kot propulzivna panoga sodobnosti), očitno jim bo bolj pasalo pasti koze po skalah in puščavi. Zahod ima vse njihove kipe in objekte digitalizirane, čobani so se naljutili na selo i odsekli si kwurac.

Svetu se lahko priključijo le s širjenjem znanja med vsemi svojimi ljudmi po za začetek literarnih principih zahoda (družboslovni del imajo lahko pretežno svoj, matematike pa ne morejo na novo izumiti). Tako so naredili vzhodni Azijci.

***********************

Če hočeš imeti v državi socialistično ali komunistično ureditev potrebuješ državno lastnino. Le državna lastnina lahko zagotovi moč socialističnim političnim strankam ter politično moč sindikatom.
Si predstavljate kaj bi se zgodilo brez državne lastnine?
Kdo bi branil penzije borcev NOB in komunistične revolucije!
Mediji bi nehali biti levičarski, saj ti ne bi imeli več podjetij, ki bi se oglaševala v njih!
Sindikati za svojo dejavnost ne bi bili več tako izdatno nagrajeni, saj ne bi bili več neomejeno uspešni!

Imam še, pa naj bo dovolj, da ne bo predolgo.

In za konec. Ne piši podcenjevalno, ker s tem izdajaš svojo prazno glavo. Usmerjeno izobražen v sistemu usmerjenega šolskega izobraževanja se dela takoj norca iz besed, ki jih ne razume.[/quote]

A to je copy/paste, ker prazna glava ne zmore več kot to? Pa kje si prebral, da zagovarjam socializem? Kaj če bi za malenkost izklopili to s čemer vam je SDS napolnil glave in sami povprašali kako so živeli, pa ne spraševat SDS volilnega telesa, ker tam imajo pravilne odgovore že vnaprej pripravljene tako kot v starem dobrem komunizmu.
Najbolj smešno je to, ker imamo sodelavca rojenega skoraj v sredini osemdesetih, ki zna povedati kako se je živelo v času SFRJ in na drugi strani sodelavca, ki je rojen v začetku šestdesetih… večini stavkov rojenega v osemdesetih se samo smeji. Oba sta inženirja, diplomirala na isti fakulteti, ta starejši ni bil nikoli v KP itd.

Ti imaš pamet v toliko, ker smo živeli v socializmu. In ker smo v tem sistemu živeli, ga zagovarjaš. Ker ne poznaš drugačnega sveta. Noben zdrav človek pa takega socializma ne zagovarja. Zato, ker ker NI BILO SVOBODE. Noben socializem ne pozna svobode. Tudi nacionalsocializem ne in njegova stranka NSDAP. Še manj pa Kardeljeva različica socializma.

Nekaj tujih citatov, ki jih imam shranjene v računalniku:

Socialisti so tisti, ki radi zapravljajo denar drugih, je povedala Thatcherjeva, sami pa ga zaslužiti ne znajo. Ko zmanjka denarja pa natopi kriza in konec veselja za socialiste. Potem pa začnejo s prstom kazati na opozicijo in jim podtikati svoje grehe in pufanje. To velja za socialiste od Španije do Butal in še naprej.

Socializem deluje samo na dveh krajih: v nebesih, kjer ga ne potrebujejo in v peklu, kjer ga že imajo. (Winston Churchill)

… da se v Sloveniji vse bolj krepi sistem, ki je pripeljal Jugoslavijo do kolapsa!

KAJ (KAKŠEN) JE LEVIČAR
Levicar je po svojem bistvu amoralen clovek, ki sta mu odgovornost (zase!) in (notranja) svoboda tuja. Levicar hoce v imenu enakosti – ki jo seveda razume na pervertiran nacin – jemati tistim, ki odgovornost zase sprejemajo, nato pa njihovo lastnino prerazdeljevati med enako misleco podpornisko levicarsko drhal. Ko levicar zacne bezljati, rodi orto levicarska gibanja, kot so nacionalsocializem, fasizem in komunizem, ideologije, ki stremijo k prisilni kolektivizaciji (podrhaljanju) druzbe in uravnilovki, poslednjemu zatociscu kontraproduktivnih krjavljev, revolucionarjev in podobnih hostarjev. Levica je nevarnost, ki spi, po teh krajih pa rozlja ze od francoske revolucije dalje. Levica je teror, kot si ga je zamislil ze vrli kriminalec Roberspierre.
Levicar je prototip razbojnika, tempirana bomba, ki caka. Kdor tega ne razume (it’s so simple, it hurts) naj se ne cudi, ko bo kaksna osvobodilna vojska potrkala na njegova vrata in zahtevala salame s podstresja, pizdo spod kikle in babicin nakit iz satulje! Ta osvobodilna vojska ima spet (bolje receno, se dandanes) ekskluzivno pravico nad ideoloskim, ekonomskim in fizicnim nasiljem.

D. Roosevelt je zapisal: »Država, v kateri so pokvarjenci glasnejši kot pošteni ljudje, je izgubljena.«

O PRIHODNJI KOMUNISTIČNI EVROPI
O pravljici: žal je eden od dirigentov zadaj tudi nemška Die Linke in še bi se jih dalo naštevati. V svoji pravljici že javno sanjajo o njihovi socialistični/komunistični Evropi, uradna strategija tisoči strank, z isto ideologijo in ciljem, eni nagovarjajo volilce z nacionalsocialističnimi nagnjenji, drugi tiste, ki hrepenijo po nebesih na Zemlji pod taktirko Internacionale in organizirani so izjemno dobro, z znanjem tudi še iz časov KGB, Stassi etc.
Naši, ki so živeli pred drugo vojno so znali povedati, kako so evropski intelektualci podcenjevali in se celo norčevali iz Hitlerja, pa tudi iz ključavničarja TIta, dokler ni bilo prepozno, pa poglejte koliko grobov in uničenih generacij sta ta dva klovna ustvarila!
Zahod se teh groženj še kako zaveda!

NA SPLOŠNO O SOCIAL-KOMUNIZMU
Socializem je v osnovnih teoretskih traktatih napovedal zlorabo in zločin. Kako umsko prizadet je moral biti tisti, ki je odpisal meščanstvo kot parazitski razred in dal primat delavcem in kmetom, hkrati pa so meščani vodili ves tehnološki razvoj in industrijsko revolucijo. Nasprotno kmeti in delavci niso imeli nobenega znanja temveč samo število (za zavarovanje svojih blodenj je blaznež dodal “napredno” inteligenco, da bi imel vsaj nekaj ljudi s kakim znanjem). Zlorabe, ki so se delavcem in kmetom množično dogajale v zgodnjem kapitalizmu (in moralni kapital, ki se jim je zato nabiral), niso pomenile, da so bili zato sposobni postaviti in voditi nov ustroj družbe, ker to dvoje ni bilo v korelaciji. Sledil je samo še en blazen najbolj gromozanski kmečki upor (zaradi meščanskih industrijskih sredstev in medijev), ki je povzročil novo fevdalizacijo predindustrijskih družb namesto industrializacije le teh, nekaj časa pa je meščanskim pariral z izkoriščanjem suženjsko-tlačanske delavne sile. Socialistični tlačani (sužnji so bili v taboriščih) so hodili na delo po istih principih kot tlačani pred tem na fevdalčevo polje (Rusija je odpravila tlačanstvo v 2. polovici 19. stoletja, socializem se je praktično navezal na ta komaj prekinjen tok). Delo je bilo slabo organizirano in temeljilo je na fizikaljenju (švicu), fevdalca je zamenjala partija, cerkev pa brezmadežni veliki vodja s pomočjo Marxovega svetega pisma. Medtem ko je zahod ob uvedbi tekočega traku in specializacije krepil srednji razred, je socializem skrbel, da so bili tlačani tam kot zmeraj- na polju, v rudniku in po novem v tovarnah. Forma se je malo spremenila, vsebina je bila enaka 16. stoletju, materialno blagostanje socialističnih tlačanov pa tudi. Socialistični tlačani so relativno napredovali toliko kot je do njih prišlo po kapljicah doziranega in kontroliranega napredka iz zahodnih meščanskih družb. Avta, hladilnika in mehkega toaletnega papirja niso izumili Rusi.

Poglejmo Slovenijo in naš silni socialistični primat. Ves čas nas je v primerjavi z recimo Srbi reševalo več meščanskega duha, ki smo ga nekaj dobili kot obrobje habsburškega imperija in kot posledično vsaj delno vključeni v sodobni duh časa. Ljubljana je mali kwurac proti Beogradu, vendar slovenska srednja in manjša naselja niso kwurac proti srbskim manjšim in srednjim naseljem, tu se je prevesila tehtnica v našo korist in našo procentualno višjo kvaliteto. Neznosna lahkost demontaže industrijske podstati po 1991 kaže, da pred tem nismo bili meščanska industrijska družba temveč fevdalna z industrijo, komunajzeraj nas je v družbenem smislu pohabil in pahnil nazaj. “Elita” je bila fevdalno vzgojena, zato je tudi s tako lahkoto čim več pokradla in še več uničila. Poleg predatorstva dodatna nesposobnost naše elite izhaja iz “ius primae noctis”, iz dednega zasedanja pozicije brez oplajanja elit skozi osebne intelektualne in vodstvene dosežke.

Ko se je v osemdesetih začel nov krog produkcije, digitalni način, je bilo bedaste socialistične igre (primitivnega odziva na zgodnji kapitalizem) hitro konec. Zanimivo je, da so Kitajci očitno pravočasno prepoznali družbeni obrat in uvedli svoj fevdalno digitalni derivat. Rusom kot družbi se je vse podrlo na glavo, njihovim fevdalcem pa nikoli ni bilo nič hudega.

Normalno, da se je bedast in nor socialistični program lahko zgodovinsko izvedel samo v Rusiji, državi s šibko meščansko tradicijo in ob nujni pomoči posebnih pogojev- notranja oslabitev zaradi vojne in bedak na vrhovni izvršilni funkciji. Poseben in nujni pogoj je bila tudi ruska velikost (brez nje bi sosedi brž spravili v red kmečke upornike).

Rusija se je od Afrike in Islama razlikovala, da je bila literarna družba (literarna kot tisk, nacionalizem je ena od posledic), torej je bila sploh sposobna notranje organizacije v takem merilu. Literarne družbe ne naredijo elitniki, ki organizirajo bralne krožke temveč mamke, ki ob večerih berejo nabožne pratike ob petrolejki (množičnost, ne ekskluziva, ki je zmeraj in povsod). Rusov ni organizirala partijska vrhovna klavska kriminalna tolpa, organizirala jih je literarna nacionalna tradicija njihove družbe in zato črncev ni možno organizirati v nič, razen, da si na medplemenskem nivoju (predzgodovinski, lovsko nabiralniški) režejo vratove. Zato so bili tudi tako patetični vsi črnski poskusi presaditve komunajzeraja v njihovo okolje, kjer zato ni bilo osnovnih pogojev in je en Mugabe še bolj posmeha in prezira vredna kreatura.

Povsem istega odnosa so vredni islamistični bedaki, ki mislijo, da širše vplivajo na svet s klavskimi performansi in mahanjem z macolami po tisočletja starih kipih. Ti kipi in objekti bi jim bili lahko most in generator kapitala v sodobni svet (turizem kot propulzivna panoga sodobnosti), očitno jim bo bolj pasalo pasti koze po skalah in puščavi. Zahod ima vse njihove kipe in objekte digitalizirane, čobani so se naljutili na selo i odsekli si kwurac.

Svetu se lahko priključijo le s širjenjem znanja med vsemi svojimi ljudmi po za začetek literarnih principih zahoda (družboslovni del imajo lahko pretežno svoj, matematike pa ne morejo na novo izumiti). Tako so naredili vzhodni Azijci.

***********************

Če hočeš imeti v državi socialistično ali komunistično ureditev potrebuješ državno lastnino. Le državna lastnina lahko zagotovi moč socialističnim političnim strankam ter politično moč sindikatom.
Si predstavljate kaj bi se zgodilo brez državne lastnine?
Kdo bi branil penzije borcev NOB in komunistične revolucije!
Mediji bi nehali biti levičarski, saj ti ne bi imeli več podjetij, ki bi se oglaševala v njih!
Sindikati za svojo dejavnost ne bi bili več tako izdatno nagrajeni, saj ne bi bili več neomejeno uspešni!

Imam še, pa naj bo dovolj, da ne bo predolgo.

In za konec. Ne piši podcenjevalno, ker s tem izdajaš svojo prazno glavo. Usmerjeno izobražen v sistemu usmerjenega šolskega izobraževanja se dela takoj norca iz besed, ki jih ne razume.[/quote]

A to je copy/paste, ker prazna glava ne zmore več kot to? Pa kje si prebral, da zagovarjam socializem? Kaj če bi za malenkost izklopili to s čemer vam je SDS napolnil glave in sami povprašali kako so živeli, pa ne spraševat SDS volilnega telesa, ker tam imajo pravilne odgovore že vnaprej pripravljene tako kot v starem dobrem komunizmu.
Najbolj smešno je to, ker imamo sodelavca rojenega skoraj v sredini osemdesetih, ki zna povedati kako se je živelo v času SFRJ in na drugi strani sodelavca, ki je rojen v začetku šestdesetih… večini stavkov rojenega v osemdesetih se samo smeji. Oba sta inženirja, diplomirala na isti fakulteti, ta starejši ni bil nikoli v KP itd.[/quote]

Povezati je treba znati vzroke in posledice. Morda se enako smeji tudi kakšen Grk, vajen razkošja na puf izpred desetletja in več, in opeva ‘zlate’ čase s fantazijskimi plačnimi dodatki?

a sekret papir ste meli? al je bil tud manjk tega..[/quote]

Manjkalo je vsega od Palome. vse je šlo v izvoz. En vložek si v porodnišnici dobil na dan. Ležale smo do jutra v krvavih posteljah, kot zaklane svinje. Spodaj pa polivinil. O spreju za rane si lahko le sanjal.

Manjko je bilo vsega, kar je bilo od Palome. En vložek so nam zjutraj res dali v porodnišnici. Drugače pa je vse teklo na posteljo, spodaj je bil polivinil. In tako si ležal do naslednjega jutra. Milka in lila pauza.[/quote]

No, jaz sem rodila 19 let nazaj, pa smo vložke kar s sabo prinesle, sicer bi se nam tudi bolj slabo pisalo (še navodila za pripravo prtljage za v porodnišnico so bila takšna). Otroke smo preoblačile v čiste bodije večkrat oz. ko je bilo potrebno na način, da smo tiste, ko smo bile hospitalizirane dlje časa, točno vedele, kje oblačila so in kdaj sester ni v bližini in smo jih “nakradle”, da se je preobleklo tiste, ki jim je premočilo :p
p.s. Pa Tita takrat že zdavnaj ni bilo več.

Vcasih so otroci vsaj cenili ko so dobili kaj novega. Danes imajo vsega prevec, vrednot pa premalo.

Manjkalo je vsega od Palome. vse je šlo v izvoz. En vložek si v porodnišnici dobil na dan. Ležale smo do jutra v krvavih posteljah, kot zaklane svinje. Spodaj pa polivinil. O spreju za rane si lahko le sanjal.

Manjko je bilo vsega, kar je bilo od Palome. En vložek so nam zjutraj res dali v porodnišnici. Drugače pa je vse teklo na posteljo, spodaj je bil polivinil. In tako si ležal do naslednjega jutra. Milka in lila pauza.[/quote]

No, jaz sem rodila 19 let nazaj, pa smo vložke kar s sabo prinesle, sicer bi se nam tudi bolj slabo pisalo (še navodila za pripravo prtljage za v porodnišnico so bila takšna). Otroke smo preoblačile v čiste bodije večkrat oz. ko je bilo potrebno na način, da smo tiste, ko smo bile hospitalizirane dlje časa, točno vedele, kje oblačila so in kdaj sester ni v bližini in smo jih “nakradle”, da se je preobleklo tiste, ki jim je premočilo :p
p.s. Pa Tita takrat že zdavnaj ni bilo več.[/quote]
Jaz sem rodila lani, pa sem tudi mogla imeti svoje vlozke. Bodijev pa v p. nimajo, ampak samo tiste majcke za zavezat. Jih tudi ni bilo na zalogi.

Ja, no, potem ni čisto nič drugače/boljše…

Na pevce in glasbenike se ne spoznam, niti jih ne poznam, kar je omenjeno že zgoraj, o tem ne morem soditi.
Mogoče je prepoznaven Mežek, po stilu in originalnosti, kvaliteti.
Pač pa za smučarje, alpiniste ipd. športe.
Ker niso uspeli, zaradi že navedenih vzrokov, so anonimni, za nas lokalni, bi pa uspeli vsaj priti v reprezenranco A. Zato o imenih ne morem, ker niso javne osebe.
No, lep primer je Tina Maze, ki so ji starši stali ob strani, uspešna pa je bila šele takrat, ko je odšla na svoje.
Koneckoncev tudi Kostelići, saj so trenirali s Slovenci, a v lastni režiji.
Mateja Svet se je zaradi tega izolirala.
Judoisti, sedanji, so spet primer človeka, ki talente išče in jih usposobi, tako, da je on poseben talent.
V prejšnjih časih se je tako izgubilo veliko potenciala.
Imamo kar nekaj uspešnih posameznikov, ki so sami, skoraj nepoznani, kot njihovi dosežki.
Ne le športniki, tudi raziskovalci, npr. Anton Komat.
Svoje izsledke pa objavlja sam, zopet v lastni režiji.
Poudarjam, da so uspešni, forsirani, tudi pomembni, že zato, ker so uspeh dosegli z večjim trudom, kot s talentom, vendar bi morali na talente bolj paziti kot družba!
Ne pa jih onemogočati.
Le komu to koristi?
Nam, družbi, vsekakor ne!
Katere pa ti poznaš?[/quote]

Jaz pa mislim, da se talentirani športniki in umetniki sploh rodili niso, za kar je poskrbela Udba. Budno so iskali ženske, ki bi lahko rodile kakšnega bodočega talenta in še preden se je to zgodilo, so takšno žensko privedli k Titu, da jo je posilil in namesto talenta je rodila njegovega potomca. Sigurno tudi o tem kaj piše na tisti strani “pod dvignjenimi kamni”. :-)))[/quote]

Kar poglej, tam dobiš povezave, ki jih iščeš in te zanimajo in tudi razlago samo, kako taka brezmadežna spočetja sploh potekajo, ter v kakšno svrho, še danes.
In ne le pri nas, v svetu nasploh.
Najbolj “zanimiva” pa je ugotovitev, kdo vse to vodi, zakaj in kam.

“Komaj čakam, da bo dr. Mikola napisal še kakšno knjigo o odnosu nemške manjšine do Slovencev in slovenstva, ki se je vleklo še iz Avstroogrske. Pa o njihovem simpatiziranju s Hitlerjem in nacizmom pred in med vojno ter vohunjenju za Reich. Morda pa tudi kaj o zločinih četnikov in ustašev.”

O tem so ogromno (po željah KPS) napisali takoimenovani režimski zgodovinarji.
Mikola pa piše o tistem, o čemer se za časa Juge NI SMELO pisati.
Glede konfiskacij pa je med nami in običajnimi konfiskacijami velika razlika.
Pri nas se je plenilo zaradi ideoloških razlogov. Veliko lastnikov konfisciranega se je tudi pobilo. Tudi ogromno gradov se je razrušilo zaradi ideologije.
Zagovorniki komunizma nikoli ne bodo uvideli, kako pošasten je bil komunizem.

New Report

Close