NEMIR V MENI
Bolne soodvisnice!!!, 13.03.2024 ob 18:47
miša iz niša, 13.03.2024 ob 09:01
Meni se pa zdi, da ste vsi po vrsti falili poanto. Avtoričin problem je, da je nesrečna v zakonu in ne to, da ne gre na potovanje. Ona bi s potovanjem reševala nekaj, kar se ne da rešiti (vsaj ne na tak način). Pa recimo, da bi šla (oba) na to potovanje. In kaj bi bilo potem, ko bi prišla nazaj? Nič, isto bi bilo kot prej. Spet nezadovoljstvo, spet nemir. In avtorica bi znova začela hrepeneti po nečem, kar ni njen mož.
Smo dojeli poanto!
In ta je, da ste babe blesave! Tole so čisti patološki SOODVISNI odnosi!
Babe prdnit ne znate brez svojega moža! Vaš cilj je bil vedno zgolj in samo zahakljati se s pizdo za moškega in potem dosmrtno viseti na njem, ker drugega ne znate in niste sposobne!! Kako boste potem zmožne karkoli same odločit in same narest?? NEMOGOČE! Ker ste že v osnovi naštelane tako, da vam je edini smisel življenja nafukati se z moškim in viseti na njem! Brez tega ste NULE!!!
Ne verjamete?
Preberite za sabo, kaj ste napisale!!
Kdo to piše? Kdo si pa ti, en primitivec, ki ni sposoben nekaj napisati brez žalitev in brez vulgarnih izrazov.
Ko sva se spoznala in imela rada, je med nama kmalu vzklila želja po skupnem bivanju, po hiši.
Oba sva imela iste namene, varčevati za hišo. Vendar to so izdatki brez konca. In njega je kaj kmalu minila želja po vzdrževanju, obnovi.
Še vedno ljubim to svoje domovanje, toda zmanjkuje mi volje in denarja za popravila.
Njega pa to ne zanima, gre v svoj svet zablod, zapravljanja in se ne zame, ne za hišo ne briga čisto nič.
v dvoje je lepše, 13.03.2024 ob 12:51
Anonimno 6877, 13.03.2024 ob 12:48
Prav tako je z mojim partnerjem. Poskušala sem oditi sama z njim, pa je bil njegov revanš-nikoli več me ne boš spravila na tak izlet. Drugič je bilo ravno praznovanje v hotelski sobi, pa ni hotel niti ven iz sobe. Buljil je v telefon in igral karte.
Na morju sploh ni hotev v vodo, kaj šele v notranjem bazenu v jacuzi.
In še bi lahko naštevala. Tak je moj partner in drugega mi ne preostane kot da molčim, pomirjam, se prilagajam.
V meni pa vse vre.
Zgoraj ena piše, da naj gre na potovanje sama. Ampak pri meni moj partner čisto ponori, če bi nekam šla sama. Zasliševanje, opravljanje, bentenje, vsi so nori s katerimi hodim, vse knjige so pohujševanje oziroma pišejo tisti, ki nimajo drugega dela, kot, da bi ga on imel.
za “v dvoje je lepše”: ti imaš resen problem s posesivnim partnerjem. Zelo resen problem. Noben normalen moški, te ne bo omejeval pri normalnih stikih. Si sigurna, da želiš biti s takim človekom do konca življenja? Če imata otroke, bo otrok povzel vajine vzorce, si to želiš za hčerko? Sina?
Je res, v dvoje je lepše, ampak samo v primeru, da te dvojina ne omejuje.
vera veronika, 13.03.2024 ob 22:19
Kdo to piše? Kdo si pa ti, en primitivec, ki ni sposoben nekaj napisati brez žalitev in brez vulgarnih izrazov.
Kdo pa pravi, da so vsi taki kot ti. Jaz imam enega takega doma.
Obljubljal je, kaj vse bo naredil zame in na žalost sem mu verjela.
Ne najdem se več v tej zvezi, kjer nimam nobene naklonjenosti več. Nobene podpore in razumevanja zame. Tako egoističen je moj partner, da mi je včasih slabo od njegovih banalnih vtikanj v politiko in njegovih ničvrednih razlag, da so vsi politiki lopovi, da so pokvarjeni in butasti.
Ljudje, razumite me, da take njegove fore sploh ne zanimajo, ne zanima me ne politika, ne politiki, še manj pa prazno govorenje o nerazumljenih temah.
Rada sem lepa, urejena, rada imam lepe in urejene stvari okrog sebe in mogoče to, da bi nekaj od tega zanimalo tudi mojega partnerja a se izgublja vse, kar je bilo nekoč med nama v neskončnih odhodih v brezvezno odhajanje v gostilno in zapravljanje denarja za nič.
Pri petdesetih letih sem izgubila menstruacijo in posledice so katastrofalne. Iz prej ljubljene osebe, ki se se radovala tesnih stikov z mojim moežem sem postala živčna razvalina, ki ne mara ne stika, ne dotika, zdi se mi, da smrdim, vedno se potim, noben čaj ne pomaga, ne tablete za menopavzo in moj mož posledično odhaja drugam. Ne mara me poslušati, ne nudi mi nobene opore, zadira se name.
Jaz pa trpim. Sama in zapuščena.
Nemir, ki ne pojenja, hotenje, ki se ne more realizirati. Mišljenje, ki ga nihče ne more in noče razumeti, me pa ta isti krivi, za vse, kar gre narobe.
Sem nekdo, vendar tisti nekdo, ki ga vidijo ali hočejo videti drugi in meni ni prav nič všeč.
Hočejo, da bi počelanekaj, kar sicer naredim, vendar to ni moja intima, to ni v meni zraslo, to ni moje zadovoljstvo, to so ideje, ki so si jih ustvarili drugi o meni in me hočejo obdelovati in oblikovati po svoje.
Meni manjka prostost, prostranost, izpolnitev notranjih želja.
Me razumete ? Ali kdo razume nemir v meni ?