Nepozabno
Odprla sem oči in pogledala skozi okno. Tema! Ojoj … prespala sem cel dan. No … saj ni nič čudnega, ko sem se pa vrnila iz sinočnjega žura komaj ob 1h popoldan. Glava je bila še precej omotična, ko sem se dvignila v sedeči položaj, zato sem kar takoj položila glavo nazaj na blazino. Poskušala sem priklicati v spomin dogodke prejšnjega večera, a je bilo vse še tako medlo in zmedeno. To martinovo pa ne bom tako zlahka pozabila. :)))
Sladko vince je teklo v potokih … in tista zelena reč … … rekli so, da je bilo narejeno iz Kiwija … Uh … koliko sem jih spila? Pa kdo jih je na koncu sploh še štel. In tam je bil tudi on. Oh … … privlačil me je .. želela sem si ga od prvega dne, ko sem ga videla. Njegov hladen pogled in mogočna postava … Ob njem sem se počutila tako ranljivo in krhko in hkrati sem postala bolj samozavestna kot kdajkoli prej. Tudi on si me je želel, kar mi je tudi naravnost povedal … vendar sem se delala nedosegljivo. Vem, da ima lahko vsako, ki si jo zaželi … ampak mene pa ne bo dobil tako zlahka. Nikoli nisem bila nobenemu samo za trofejo … in tudi njemu ne bom. Stal je tam … na drugem koncu prostora … veselo kramljal z kolegi in kolegicami … in tu pa tam bežno pogledal proti meni. Izogibala sva se eden drugemu. Nato je odšel do NJE in jo povabil plesat. Kar razžiralo me je, ko sem ju videla, kako sta se objeta vrtela po plesišču. Že cel večer je brenčala okoli njega in več kot očitno je bilo, da si ga želi tudi ona. Nepremično sem ju gledala, a on ni dvignil pogleda k meni. Ko sta odplesala, sta se umaknila v miren kotiček in … … se poljubljala. Ljubosumje me je razžiralo. Le kaj si misli?!! Naj gre ven in jo podere … naj mu bo še ena trofeja. Sicer pa … saj je samo puhla blondinka, za katero vsi vejo, da jo je podrlo že pol mesta. Obrnila sem se stran in pila dalje in se zabavala.
Moralo je biti že precej pozno … in za mano je bilo že precej spitih kozarčkov. Vrtelo se mi je … noge me niso držale več … Oprijemajoč se za steno sem se nekako zazibala proti vratom, da grem malo na svež zrak in si zbistrim glavo. Bilo je hladno in jaz sem bila le v lahki majčki … vendar mi ni bilo mraz. Stopila sem do WC-ja, da se malo ofrišam z vodo. Pogledala sem se v ogledalo … Tisto sploh nisem bila jaz. Naličila sem se … zanj … Kot bi imela masko na sebi … ko da bi skrivala samo sebe. Sprala sem vse ličilo iz obraza … skuštrala lase … Oooo, ja … … To pa sem jaz, sedaj. In sem si veliko bolj všeč kot tista umetna avša, ki je bila prej v ogledalu. Odločila sem se, da poberem svoje stvari in grem domov …
Odprla sem vrata in tam v temi sem zagledala postavo. Nisem razločila obraza, a točno sem vedela kdo je. “Živjo!” je rekel, s tistim posebnim naglasom. “Živijo!” sem odgovorila, kar se je le dalo mirno in hladno. Naredila sem nekaj korakov naprej, kot da bi hotela mimo njega, a me je z roko ustavil. “Danes sva pa bolj malo skupaj, a ne?!” “Pa saj imaš drugo družbo. Danes ne potrebuješ moje!” Zasmejal se je in me prijel trdno za roko. “Pridi! Greva nekam na samo!” Z avtom sva se zapeljala do mirnega kotička. Skušala sem se delati popolnoma hladno, a srce mi je bilo 100/h in kar čutila sem, kako gorim od poželenja. Pogledal me je s svojim hladnim pogledom. Pri njemu resnično nikoli nisi mogel vedeti kaj čuti … tako dobro zna skrivat svoja čustva. “Dovolj je bilo igric. Dobro veš, da si te želim. In ne samo to. Mesec dni si mi že v mislih, tako podnevi kot ponoči. Želim si tvojega dotika, tvojega poljuba. Ne pravim, da te ljubim, ker tega ne vem … ker v življenju še nikoli nisem ljubil. Vem samo, da bom naredil vse, da boš moja. In vem, da si tudi ti mene želiš z isto vnemo … Zato odvrzi to hladno masko in se mi prepusti in ne bo ti žal!”
Trdno me je prijel za rame in me poljubil. Bil je strasten in vroč poljub, ki je pognal po vsem mojem telesu vročo željo po njemu. Postala sem čisto mehla in predala sem se njegovim rokam. Zaprla sem oči in se mu predala. Vzel si me je popolnoma, tako kot še nobeden pred njim. Kljub mrzli noči je pot tekla iz naju in se pomešala med sabo, medtem ko sta najini telesi postali eno samo. Njegove ustnice sem čutila povsod … na vratu, na prsih, na stegnih … z roko je preiskal vse najbolj skrite kotičke mojega telesa … In ko me je pripeljal do vrhunca … se je ustavil … me pogledal bolj nežno kot kdajkoli prej in me čisto rahlo poljubil na ustnice in v tem poljubu sem čutila vso njegovo ljubezen. Ljubila sva se do jutra … dokler ni prvi sončni žarek obsijal najini vreli telesi … …
Stisnila sem blazino k sebi, kot bi bil on tam … vendar bil je daleč stran. Odgnala sem spomine stran, ustala iz postelje in si šla skuhat dišečo kavico. Bila je tista ena in edina noč, ki sva jo preživela skupaj … a ostala bo v mojem spominu za vedno.
BGV…….nič več inkognito ??
:))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
Bugi ITAK da smo pogrešali tudi ta tvoj del…glede zbornika tebe in Lunce pa se ponudim za urednika…
Najprej jo bosta meni zažgolele na uho in če se bom začel prijemat za fršlus, bo šla zgodbica v tisk :)))))))))))))))))
