(Ne)strpnost
Ne vem , no , saj nočem težit – ampak moram , ker me bo sicer razneslo !
Sprašujem se , če je krivo tole spremenljivo , pritiskajoče , soparno , vlažno vreme – ali je kriv moj karakter in leta ?!
Problem je v tem , da danes zelo krvavo razmišljam .
Namreč , z velikim guštom bi (vsaj) ene dve sodelavki malo mučila , da se potolažim še za vse muke nazaj !!!
No , v čem je stvar .
V pisarni smo štiri (!!!!) ženske.
Vse srednjih let , zato že precej sitne , z močno izraženim PMS sindromom , ena je v meni (ma je pa itak že po karakterju neznosna in žleht ).
S številom je , jasno , povezan hrup , ki ga ustvarjamo , ne sicer vse , ma ena , tista zraven mene pa nenehno. Od zgodnjega jutra. Ženska ima prediren , piskajoč , zoprn glas.Poleg tega je naglušna in zato prepričana , da mora vse povedati zelo na glas – torej vpije. In to od 8.00 zjutraj do 16.00. Brez predaha. Če ne telefonari , pa pridiga nam ali pa tistim , ki neprestano hodijo v pisarno . Ima tudi zoprno navado , da govori sama s sabo , jasno , da naglas , sicer se ne sliši ! Ali pa žvižga in poje , za spremljavo ji je radio. Naj niti ne poudarjam , da nima posluha !
Mislim !!!
Sem točno na točki , ko bi lahko že morila !
Kaj naj naredim , da bom bolj strpna , da enega lepega dne ne eksplodiram ko atomska bomba ?! Vi pa vsi sladki in poduhovljeni 🙂
jezus kristus – spet telefonari , porka …..
Nikita, tudi pri meni, še vedno ni stabilno stanje mojega duha ! Tolko !
Glede sodelavk, če je le mogoče, naredi se, da nič ne vidiš in ne slišiš.
Ker drugače ne bo, se pravi tako stanje, je žal neizbežno. Ker če znoriš, bo še slabše, en problem več, ki ti ga ni treba.
Paa, dej, še malo potrpi, saj bo kmalu dopust :))
Oh, Nikitka , po eni strani sem se nasmejal,
po drugi ti pa ne privoščim tega sranja.
Imam pa dober nasvet zate – daj si slušalke na
glavo in rajši poslušaj muziko s CD-ja kot
pa sodelavko. Mogoče bo sprva zgledalo
malo čudno, pa se te bodo že navadile.
Tudi pri nas je en tip to naredil in ga nihče
nič ne vpraša zakaj jih ima. Mu pač tako paše.
Važno, da je delo narejeno.
Hi hi Nikitka. Tale je pa dobra. Meni običajno pomaga, da si predstavljam v kaj bi mi šlo bolj na živce – npr. če bi nekdo zraven mene smredel – imam občutljiv nos kot hudič in to bi bilo najbolj grozno. Torej poiščem še slabšo varianto, pa potem nekako gre.
Jaz pa samevam v pisarni. Kolegica je od danes dalje na dopustu (kar tri tedne) in jo kar pogrešam. Sva zelo navezani druga na drugo. In potem grem jaz na dopust. Ostane nama še 1 mesec, potem pa gre ona na porodniško, jaz pa pokasiram še njeno delo. To bo veselo….
Sej trpim , v popolni tišini .
Ma če samo pomislim , da me to čaka še celih 20 (!) let !
Dobro , pa da sliko še malo dopolnim.
Pri nas je vroče . Zato te moje ženske že zgodaj zjutraj neprodušno zapro vsa okna , da vročina ne bi mogla noter. Na hodniku pa je upaljena klima , na full , da bi ja shladila čimveč pisarn – če imajo seveda odprta vrata na hodnik.
Ma , mojo sosedo moti cigaretni dim (kadijo na hodniku ) in zebe jo (klima preveč odločno dela) zato ta božja vrata stalno zapira.
V naši pisarni tudi kuhamo med malico kavo in tudi to nekaj doda k vročini. Seveda se ves center zbere pri nas , da to kavo popije.
Zdaj – če si lahko predstavljate, kakšen zrak imamo v pisarni , morate imet hudo domišljijo ! (10 ljudi na kupu, že itak vročina , okna hermetično zaprta , zrak pa podihan že od prej od nas štirih )
Nikita prživi 8 ur v zaprti pisarni , njeno sodelavko pa tako zebe , da si niti v tahudem poletju ne obuje sandal , ampak nosi gumarce !!!
He , he , mišon , ne boš verjel , ma to sem delala !
Samo je bil hudič , ker potem sama nisem slišala telefona , pa so me morale opozarjat.
No , naj ne razlagam , kako so kmalu popenile zaradi tega !
Nikitki ni pomoči – razen , da jih krvavo pobije , pa še odleglo ji bo , he , he … uhhhh, kake prizore si zdajle slikam :))))
Resnično ti je, da popizdiš, nisem se mogla vzdržati,
da bi napisala samo pop ……….iš!, ker dejansko s teboj
vred popizdevam tudi sama. Sočustvujem s teboj, ker sem
pač v podobnem zosu kot ti, s to razliko, da mimo mene
hodijo kot na železniški postaji, ven in noter. Pisarna nima
oken, nima dnevne razsvetljave, zrak prihaja samo iz
hodnika, kjer so odprta vrata non stop, ker drugače ne gre.
V sosednji pisarni je pet ljudi, v naslednji drugih pet in ker
“pozabijo” zapreti vrata, ali pa jih prepih zapre tako glasno,
da me kar privzdigne, mi ostane pač golo vpitje in tuljenje.
Jaz pa nisem tiho, ker ne zdržim, in ko poleg mene osem
ljudi hrakti govori in govori in si želi kaj dopovedati, zatulim
čez vsem osem tako glasno, da se razbežijo kot matinčki po
svojih mestih, pol pa je dva do tri dni dobro, nakar se vsa zadeva
ponovi. In tako iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca
v mesec, iz leta v leto …… bemtiš, NIKITA Z A V P I J, ZAVPIJ TAKO GLASNO, DA JIH BOŠ PREVPILA !!!! Ne dovoli, da ti toliko ljudi ureja življenje v službi, ko ti ga že doma ureja več kot preve ljudi. ZAVPIJ, Nikita, močno in glasno ZAVPIJ IN JIH PREVPIJ!
Ej, kdo ti bo pa upal zameriti, če boš močno zavpila in potem demonstrativno zapustila pisarno. Naj te imajo za zmešano, mene so že imeli enkrat, so dejali, da sem dobila živčni zlom in sem jih odogovorila nazaj, naj pazijo, da ga še kdo ne dobi – pa ne le živčni, bemtiš. In potem so hodili okrog mene kot okoli vrele kaše, ker so me imeli za živčno razvalino, ampak, malo bolje je pa bilo, res!
Z A R J U J ! In uni, ki nosi gumarce, glasno povej, da ……
Eh, klinc, kaj te bom učila, ko ti manjka samo še kapljica, da gre čez rob. Veš kaj ti manjka, Nikita. Da začne una poleg tebe še s svinčnikom po mizi pekati! Pol te bo pa dvignilo!
No , evo , spet sem ti fouš :)))
Lej , te zadnje reči najprej nisem niti nameravala pisat , ma ko že omenjaš smrad …
Jaz imam od poroda dalje tudi hudo občutljiv voh , tako , da me motijo že običajni vonji , ki jih drugi zaznavajo normalno ali komaj-komaj .
Evo in ena od teh mojih gospa ima navadno zelo močno mesečno perilo. In jaz jo seveda zavoham . Da RES smrdi , potrdijo včasih tudi drugi , ki hodijo v pisarno z komentarji – ženske , dejte , no malo preluftat , imate tak slab zrak ….
Kaj naj rečem ?
Nikitko je včasih kar malo sram , ker ona se zelo trudi , da ne bi oddajala kakih , khmm, vonjev …
… evo , ravnokar je bila skuhana kava in naša madam je ravnokar zaprla vrata – edini dostop do svežega zraka , nas pa je tu trenutno 6…. just imagine ….
Oh, Nikita, kajne, kaj bi dala, da bi se zdaj znašla
pod hladnim tušem in da bi imela možnost podenj
“pahniti” še tvojo madam?
Bog, kako bi ti pomagala pri tem krvavem obračunu,
seckala bi in seckala, levo in desno kot Xena, pa
rezala vratove, pa nasadila vso to drbozen na kole,
pa ………… da bi le bilo dovolj krvi, bemtiš!
Nikita.. na žalost jest nisem kaj prida oseba za pravi nasvet. Če pridem v tako situacijo.. da bi moril.. s eponavadi naredi tako, da se umaknem in počakam, da me mine napadalnost.. sej potem dobim koga… da mu rauložim, da sem bil pripravljen tud moriti, pa vendar… Ne vem. Jaz če bi imel več… jajc 🙂 bi znorel, ji razložil, da naj pač malo oladi in da naj se kontrolira, pa bi bil mir. Ker verjamem, da tud ti nisi ravno “morilec”, ti ostane idino, da greš na zrak in ko te mine, prideš nazaj v pisarno in…. porka duš, samo to pa tud ni način… nabij jo na g…. pa bo!!!!
Jani išče tisti višek jaj**** da bo drugič tud lahko po mizi udaril :))
Veš Jani, saj tudi Nikita mori le na “papirju”, heh,
saj drugače je tiho, sedi za mizo in ima v “glavi” nož
in secka, secka, secka …. tisti čas, ko udarja s prsti
po tipkovnici, si misli, da secka, sescka, secka. In
sodelavke jo občudujejo, kako ona hitro dela in kako
ji letijo prsti po tastaturi, ona pa …..secka, secka, secka,
mori, kolje, ubija, …………. tuki gor, na ekranu!