Padla sem v depresijo.skoz jokam.Imam težave v družibi,težave s fantom, težave v službi,težave s prijatelji,skratka povsod.
Ne vem kako si pomagat?Ali naj grem k zdravniku?
Kakšen predlog glede moje situacije?

Čimprej k zdravniku, da ugotovita, kaj se dogaja. Sprememba razpoloženja je lahko tudi znak kakšnih hormonskih ali drugačnih težav. Prej boš ukrepala, prej bo spet posijal sonček v tvoje dneve.

K zdravniku! Nič odlašat. K zdravniku, pa VSE povedat, nič zamolčat. Tako kot je rekla predhodnica – prej boš ukrepala, prej bo posijal sonček v tvoje dneve!
Vse dobro!

če je toliko stvari narobe, je ponavadi res samo ena, glavna stvar. Najti jo moraš in rešiti.
Ker pa se ti vse že tako prepleta, je res najbolje, da upoštevaš zgornje nasvete.

To se meni tudi dogaja občasno in se potem čez noč vse uredi. Včasih se mi zdi, da so se v službi vsi name “spravili”, da komi diham in potem je drugi dan vse OK.
Mogoče si preveč občutljiva?

Jaz se tud PMSja zavedam šele ko mine. Če pa imaš resne težave pa se o njih pogovori s kom, skuj načrt za rešitev, če ne pomaga pa k zdravniku.

Pojdi do osebnega zdravnika. Lahko so hormonske motnje, glede na opisano pa je bolj verjetna depresija. V vsakem primeru se da z zdravili zelo pomagati!

Pojdi v naravo.

pri meni je isto totalno sem depresivna, muči me še en izpit + diploma, prijateljev nimam veliko,doma s svakinjo je bolj tako….

Pms,ja res je,ravnokar sem dobila “teto”.
Bom šla k zdravniku,narava ne pomaga.

ja, vsekakor pojdi k zdravniku – ali pa k kaki drugi osebi, ki ji zaupaš in jo spoštuješ in si ji pripravljena vse povedat. Meni je doslej še vedno pomagalo, da sem šla k zdravnici svojih otrok (ona mi je simpatična in vzame si toliko časa, da ji lahko potožim). Vedno sem se že po enem pogovoru počutila lažje, drugače in močnejšo.

Pa še nekaj: kadar sem bila tečna in depresivna (k temu sem nagnjena), mi je mama vedno rekla, pejt telovadit. In seveda se mi je to vedno zdelo vele-neumno. Kako le bi lahko telovadba rešila moje probleme s prijateljicami, fantom, šolo…? No, zdaj sem odrasla in imam svoje otroke in pubertetniku vedno večkrat serviram isti stavek. Ker sem vmes ugotovila, da telovadba RES pomaga. Kadar padam noter, hitro popokam cunje in šibam na fitnes in -vsaj trenutno – vedno pomaga. Pa solarij. Sončni žarki preverjeno zmanšujejo oz. odpravljajo depresijo.

Solze čistijo srce, to ni nič narobe.
Najprej se pocrkljaj, privošči si skodelico toplega kakava, poglej svoj najljubši film, se naspi in se drugo jutro postavi pred ogledalo in si reci : HOČEM, TOREJ ZMOREM.

S psihologi in psihiatri si tako ali tako ne moreš dolgoročno pomagati, zavoljo tablet, pa si lahko kupiš Persen, če je res kdaj tako kriza. Pa četudi vzameš dva, potem se počasi umiriš in po dveh urah, se vsaj v sebi ne boš več trgala na koščke.

Sama se boš mogla postaviti na noge. Ti si edinstvena in samo ti. Nihče ni vreden tvojih solz in živcev.

Pravi človek – ne da nikoli ne pade – ampak se tudi pobere. To je vrlina¨.

Depresija ponavadi pomeni, da ti tvoje bistvo sporoča, da nekaj počneš tako kot ni prav zate, nekako sebe zanikuješ/negiraš ali še bolje, da ne počneš stvari, ki si jih resnično želiš-morda se vedno zanikaš, morda se nikoli ne postaviš zase, morda študiraš napačno smer študija, morda ne delaš tistega, za kar tvoje srce gori-torej, nekaj kar je povezano le s teboj-v depresijo te npr. ne spravi tečen/neljubeč mož/partner, premalo denarja-to te le frustrira.

Toliko v razmislek.

Ti kar pojdi k zdravnici/ku-pa k takemu materinskemu, ki te bo poslušal, razumel in ti kaj življenjskega svetoval, nato pa začni to čudovito pot odkrivanja same sebe, življenja in sploh vsega okoli tebe-na način, ki ti je najbolj všeč-prav tebi. Razvajaj se in prisluhni si, pa ne bodi stroga s seboj in vadi v potrpežljivosti.

Lp, Srči

Tudi jaz imam enake težave pred “tetko” pa še vmes, potem pa se nekako zadeva stabilizira. Bi se pa strinjala, da telovadba zares pomaga. Kadar sem “nataknjena” grem raje ven in tečem, tečem…(čeprav nisem nevem kaka športnica)… in ko pridem nazaj kar čutim kako sem negativno energijo in bes in žalost spravila iz sebe.
V hitrem tempu življenja ljudje pozabljamo predvsem nase. Skoz letamo iz službe domov, kuhat, prat, stanovanje glanzat….da bo ja vse idealno in lepo. Samo enkrat se konča in se človek zlomi. Dobro bi bilo da si vzamemo čas tudi zase: za svoj hobi, obisk savne, masažo…ZASE.

Vse se bo uredilo tako kot je treba, če pa boš tonila globlje, pa le pojdi k zdravniku.

lahko noč vsem